DZ je sklenil, da razpis zakonodajnega referenduma o sedmem protikoronskem zakonu ni dopusten, pred tem se je državni svet odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta. Zakonu so nasprotovali poslanci dela opozicije, saj da vsebuje določbe, ki

DZ je zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 sprejel v torek pozno zvečer. Danes so poslanci s 50 glasovi za in 16 proti odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. S tem se zagotavlja pravna podlaga, da bo mogoče zakon hitreje uveljaviti.

Sklepu so nasprotovali v poslanskih skupinah LMŠ, Levica in SAB

Kot so opozarjali, zakon pod krinko interventne zakonodaje vsebuje ukrepe, ki so trajne narave in z reševanjem koronske krize nimajo nobene povezave. Kritični so bili tudi v SD, a niso glasovali proti. Želijo namreč, da se koristni ukrepi čim prej uveljavijo.

“Ukrepi so v prvi vrsti namenjeni socialno šibkim,” je podporo sklepu napovedal Robert Polnar (DeSUS). Ob tem je posebej izpostavil enkratni solidarnostni dodatek za upokojence. “Želimo si, da pomoč do posameznikov in podjetij pride čim prej,” je o podpori sklepu dejala Tadeja Šuštar (NSi).

Poslanci koalicije so naštevali še druge določbe zakona, ki prinaša za 550 milijonov evrov pomoči gospodarstvu in posameznikom, med njimi dodatek za zaposlene s plačami do dvakratnika minimalne plače, nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov, denarno nadomestilo zaradi izgube zaposlitve, solidarnostni dodatek za otroke, študente in družine, tudi pomoč gasilcem.

Zakon med drugim določa, da bo lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe ali v starosti 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.

Do določb o upokojevanju starejših delavcev so zelo kritični sindikati. Po mnenju reprezentativnih sindikalnih central so te nedopustne in predstavljajo očitno zlorabo interventne zakonodaje. Ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja so pozvali k odstopu, napovedali so razmislek o vložitvi ustavne presoje in nekatere druge ukrepe.

Tudi v sindikatu Mladi plus so navedbe ministra o ustvarjanju novih delovnih mest za mlade ocenili kot zavajanje in manipuliranje. “Ne bomo pristali na medgeneracijski konflikt, ki nam ga želijo vsiliti,” so zapisali, več pa bodo povedali na četrtkovi novinarski konferenci.

Na ministrstvu za delo so poudarili, da ne gre za prisilno upokojevanje, kot je bil ukrep zmotno poimenovan v javnosti. Zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje, a so na svojem delovnem mestu nepogrešljivi za delodajalca, bodo s soglasjem delodajalca lahko še naprej ostali v delovnem razmerju, so zatrdili. Sprejeti ukrep mladim odpira nove možnosti za zaposlitev v Sloveniji, posledično bo tudi zmanjšal odliv mladih v tujino, so prepričani.

Podobno so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS)

Očitki, da bodo določbe o upokojevanju starejših delavcev povzročile množična odpuščanja, so neutemeljeni in zmotni, je prepričana generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Ukrep po eni strani omogoča socialno varnost tistim, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, po drugi strani pa priznava tudi pravice delodajalcem, da lahko “sestavljajo svoje ekipe, ko so neke socialne pravice že dosežene”.

Mnenja o tem je podkrepila razprava interesnih skupin v državnem svetu. Lidija Jerkič menila, da bi moral DZ o zakonu ponovno odločati. V zakonu so tudi rešitve, ki so trajne in ne začasne oz. interventne narave, je opozorila. Spomnila je na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev.

“S tem se trajno posega v zakon o delovnih razmerjih, in to na neustaven in nestrokoven način,” je bila ostra ter vključitev te določbe v protikoronski zakon označila za zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka. Strinjal se je Branimir Štrukelj: “To je ilustracija padca pravne varnosti v tej državi, ki se je zgodila ob vladavini te vlade v zadnjih šestih mesecih.”

Po drugi strani je Franc Golob ocenil, da ob naraščanju števila brezposelnih v času koronske krize poseg v zakon o delovnih razmerjih zagotovo sodi v sedmi protikoronski zakon. Število brezposelnih se namreč povečuje in zdi se mu prav, da se delodajalec z delavcem sporazumno dogovori, ali ga še potrebuje.

Tudi Franci Rokavec je menil, da bo v skladu z v zakon zapisano rešitvijo glede upokojevanja starejših delavcev lahko prišlo do prekinitve pogodbe le na podlagi dogovora. “Ne gre za kršitev pravic delavcev,” je zatrdil. K podpori zakonu je pozval tudi z besedami, da bi DZ pri ponovnem odločanju v primeru veta potreboval 46 glasov, kar pa bi bilo verjetno ob trenutnih razmerjih težko.

Marija Lah je med pomanjkljivostmi zakona izpostavila, da ni bilo podaljšano subvencioniranje čakanja na delo. Ta ukrep se tako 31. januarja 2021 izteče. “Zakon kot celota mi ni všeč, a ko dam na tehtnico pozitivne in negativne zadeve, je več pozitivnih,” je kljub temu odrekla podporo odložilnemu vetu.

Z namenom pospešitve uveljavitve so državni svetniki “navidezno” glasovali o odložilnem vetu tudi pri prejšnjih protikoronskih zakonih. A predsednik državnega sveta Anton Kovšca je danes poudaril, da kljub temu ne odločajo rokohitrsko. V torek sprejeti zakon so denimo obravnavale tri komisije državnega sveta.

V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS), ki pozdravlja številne rešitve v sedmem protikoronskem zakonu, so vlado danes sicer pozvali, naj takoj po novem letu znova odpre vse obrtne in storitvene dejavnosti. “Obrtniki in podjetniki nam vsak dan sporočajo, da si bolj kot ukrepe pomoči želijo spet delati,” je zapisal predsednik OZS Branko Meh.