Manjši objekt (tloris 7,30 m x 4,5 m) se nahaja v naselju Rupa na obrobju Kranja. Na strani geodetske uprave v rubriki »vrsta namenske rabe zemljišč« je še vedno vpisano, da gre pri tej parceli za kategorijo »najboljša kmetijska zemljišča«. Alenka Bratušek in njen mož Mitja Cvjetičanin sta parcelo skupaj z počitniško hišico na njej kupila leta 1998 (stara je sicer prek 50 let), od leta 2004, kot je za medije že pojasnila ministrica, pa je bil objekt na njuno pobudo vpisan v kataster kot stanovanjski objekt. Bratuškova nas je glede vseh vprašanj napotila na svojega moža, češ da je bil v postopku legalizacije »objekta daljšega obstoja« ta nosilec vseh postopkov in se vsa dovoljenje in soglasja glasijo nanj. Za legalizacijo je zaprosil avgusta lani.
Formalno je torej pred legalizacijo šlo za črno gradnjo, sta pa uspela zakonca na začetku letošnjega leta od upravne enote dobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja – stanovanjsko stavbo. Tovrstni objekti štejejo za manj zahtevne, pri čemer stavba ni imela priključkov na komunalno infrastrukturo. Je pa bila na parceli že greznica. Glede na to, da po ugotovitvah upravne enote Kranj objekt tam stoji že vsaj od leta 1998, so jima izdali dovoljenje za objekt daljšega obstoja.
A že tu se pojasnila zakoncev za medije ne skladajo z ugotovitvami v izdanem dovoljenju. Tam namreč stoji, da objekt pred izdajo še ni bil vpisan v kataster nepremičnin, kot je tudi za Reporter zatrdil ministričin mož. Z legalizacijo se šteje, da imajo tovrstne nepremičnine tudi uporabno dovoljenje. Tako je šel Cvjetičanin letos v postopke priključitve lesene hiške na električno in vodovodno omrežje.
Izkazalo se je, da za počitniški objekt pred priključitvijo na vodovodno omrežje (letošnjo pomlad) ni bil odmerjen komunalni prispevek, kot je pojasnil šef kranjske komunale Matjaž Berčon. Odmero bi morala po poročanju Siola zahtevati zakonca, vendar tega nista storila. Prispevek jim je občina odmerila šele, ko je bila o tem obveščena iz medijskih objav.
Nas pa je eden od sosedov od Bratuškove in Cvjetičanina opozoril, da je izvajalec, ki je maja letos kopal kanal do parcele za priključitev na vodovodno in električno omrežje, deloma »zašel« tudi na zasebno zemljišče ene od sosed, ki za to ni dala soglasja (večinoma kanal poteka po zemljišču od soseda, ki je za to dal soglasje). Posredovala naj bi tudi policija, vendar so dejali, da ne morejo nič storiti.
Ne le to, pri gradnji kanala so izkopali celo mejnik, opozarja sosed. Kasneje so ga sicer postavili nazaj, vendar je vprašanje, če res na isto mesto. Govorili smo z enim od gradbenih inšpektorjev, ki nam je potrdil, da je premikanje mejnikov v vsakem primeru strogo prepovedano in bi lahko ukrepal gradbeni inšpektorat. A, kot pravijo poznavalci, prijave ni bilo.
Na Bratuškovo smo naslovili več vprašanj, med drugim, ali drži, da je bilo ob kopanju kanala za napeljavo elektrike in vode do njene parcele letos spomladi res poseženo tudi na občinsko cesto in eno od zasebnih zemljišč, v zvezi s čimer je posredovala tudi policija. Se je res premikalo enega od mejnikov? Sta voda in elektrika že priklopljeni?
Kot rečeno, smo prejeli odgovor od Cvjetičanina. Pojasnjuje, da je objekt star že prek 50 let in to v enakem stanju. Ni mu jasno, kako je lahko zemljišče s stanovanjskim objektom vpisanim v kataster (ob izdaji dovoljenja, kot izhaja iz tega, še ni bil vpisan) še vedno kategorizirano kot najboljša kmetijska zemlja. »Večkrat smo že poskušali stvari urediti, pa na žalost pri odgovornih ni bilo posluha za to.« Glede omenjenih gradbenih posegov pravi, da so bili izvedeni s soglasjem lastnikov parcel in potrebnih institucij. »Zelo dobro bi bilo, da sosed, ki ne želi biti identificiran, na enak način uredi stvari glede svojih nepremičnin.«
Zapisal je še, da je ta sosed večkrat poklical policijo, ki si je situacijo na terenu ogledala. Nanj kot na investitorja in tistega, na katerega se glasijo vsi dokumenti glede posega, se policija ni obrnila, iz česar sklepa, da pri posegu ni bilo nič narobe. Ni zanikal, da je bil mejnik izkopan, pač pa zatrjuje, da po besedah izvajalca »stoji na istem mestu«. Če kateri od sosedov o tem dvomi, lahko zahteva preverbo. Sosed, ki nas je obvestil, ni lastnik nobene od teh parcel, je še razložil.
