Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
5. 4. 2022,
6.03

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

137

Natisni članek

sankcije napad raketa vojska truplo Rusija Ukrajina vojna

Torek, 5. 4. 2022, 6.03

2 leti, 1 mesec

V otroški bolnišnici odkrili sobo za mučenje #vŽivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

137

Na dan prihajajo grozovita pričevanja preživelih prebivalcev mesta Buča. Ukrajinske oborožene sile so odkrile sobo za mučenje znotraj otroške bolnišnice. Ruska vojska se medtem pripravlja na obsežno ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je na Telegramu zapisal guverner pokrajine Lugansk Sergej Hajdaj, ki je pozval k množični evakuaciji. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pričakuje tudi nove napade na oblegano mesto Harkov. The New York Times je objavil satelitske posnetke, ki naj bi dokazovali, da trupla na ulicah Buče ležijo že več tednov, čeprav ruska stran trdi, da so se umori zgodili po odhodu vojakov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil danes virtualni gost na zasedanju Varnostnega sveta ZN, kjer so razpravljali o položaju v Ukrajini. "Včeraj sem se vrnil iz Buče. Ni zločina, ki ga v tem mestu Rusi niso naredili. Ubijali so ženske, ki so potrebovale pomoč, ubijali so družine in poskušali sežgati trupla," je povedal Zelenski. 

 

Dnevni pregled dogajanja

20.49 Zelenski napad na Ukrajino izenačil z uničenjem Guernice
20.22 Ukrajinki v Buči pred očmi ubili moža
19.28 Rusiji po ameriški blokadi dolarskih rezerv spet grozi plačilna nesposobnost
18.25 Župan Buče prebivalcem: Ne vračajte se še
18.04 Zelenski v VS ZN pozval k izključitvi Rusije in celoviti reformi
17.25 Zelenski spregovoril pred Varnostnim svetom ZN: Ruski vojaki so namerno ubili vse, ki so delali za Ukrajino
17.11 Putin: Rusija bo skrbno nadzorovala izvoz hrane v "neprijateljske" države
15.56 Znotraj Ukrajine razseljenih že več kot sedem milijonov ljudi
15.46 Stoltenberg: Rusija bo skušala v Ukrajini zavzeti celoten Donbas
15.35 EU za prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje pristanišč za ruske ladje
14.56 ZDA bodo Rusiji preprečile odplačevanje dolga s sredstvi v ameriških bankah
14.33 Francija sprožila preiskavo vojnih zločinov
12.58 V otroški bolnišnici odkrili sobo za mučenje
11.40 Kličko: Na vsakem evru iz Rusije je ukrajinska kri
11.34 Izgon ruskih diplomatov tudi iz Italije in Danske
11.18 Von der Leynova in Borrell v Kijev
11.10 Pogajanja se nadaljujejo
9.45 Velika sprememba taktike ruskih sil
8.40 Rusija naj bi pripravljala obsežne napade na vzhodu Ukrajine
8.35 Slovjansk naslednja tarča ruske vojske?
7.30 Zelenski: Ruski vojni zločinci se bodo srečali s pravico
6.40 Ukrajinski predsednik Zelenski bo nagovoril Varnostni svet ZN
5.30 Zvok siren čez noč po večini Ukrajine
4.00 Raketni napadi na Mikolajev 
3.45 The New York Times: Trupla civilistov v Buči na ulicah že tedne 
3.00 ZDA zasegle superjahto Putinovega zaveznika 
0.30 Evropski poslanci o razmerah v Ukrajini

20.49 Zelenski napad na Ukrajino izenačil z uničenjem Guernice

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v svojem nagovoru v španskem parlamentu primerjal uničujoči ruski napad na Ukrajino z bombardiranjem španskega mesta Guernica, ki so ga leta 1937 izvedli nacisti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Smo aprila 2022, a zdi se, kot da bi bil april 1937, ko je ves svet izvedel za eno od vaših mest, Guernico," je dejal Zelenski, pri čemer je mislil na bombardiranje mesta na severu Španije, ki so ga med tamkajšnjo državljansko vojno v podporo silam Francisca Franca izvedla nacistična letala.

V grozovitem dejanju, ki je pretreslo svet in je bilo ovekovečeno na Picassovi presunljivi protivojni sliki, je bilo ubitih na stotine ljudi. Večina žrtev je bila v času bombardiranja na trgu v središču mesta. Po uradnih podatkih je v mestu umrlo med 150 in 300 ljudi, medtem ko baskovske oblasti navajajo precej višjo številko, in sicer kar 1654.

Napad na Guernico je Zelenski primerjal z razmerami v jugovzhodnem pristaniškem mestu Mariupol, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile. "Predstavljajte si, da več kot 100 tisoč prebivalcev živi brez vode, hrane in zdravil, saj so ruske sile mesto pravzaprav izolirale. Ničesar več ni, vse je v ruševinah, ljudje so mrtvi, pokopani na svojih vrtovih," je dejal poslancem.

"Nikoli si nismo mislili, da bomo še enkrat videli pretresljive podobe bombardiranj in pobojev nedolžnih ljudi na evropskih tleh. Grozodejstva, kakršna so se zgodila v Mariupolu in Buči, v nas vzbujajo največji občutek ogorčenja in gnusa. Gre za vojne zločine, ki ne smejo ostati nekaznovani," je po govoru Zelenskega poudaril španski premier Pedro Sanchez.

Desetminutni nagovor ukrajinskega voditelja je sledil valu svetovnega ogorčenja zaradi pretresljivih odkritij civilnih žrtev v Buči in drugih mestih v bližini Kijeva po umiku ruske vojske. Ukrajinski uradniki trdijo, da je bilo doslej na širšem območju Kijeva odkritih več kot 400 trupel civilistov, od katerih so bila številna pokopana v množičnih grobiščih.

Kremelj zanika obtožbe o pobojih civilistov in trdi, da so ukrajinske sile posnetke ponaredile ali pa so se poboji zgodili šele po umiku ruskih vojakov.

20.22 Ukrajinki v Buči pred očmi ubili moža

V mestu Buča se je dopisnica BBC pogovarjala z Ireno Abramovo, ki je povedala, da so ruski vojaki ubili njenega moža Olega, ustrelili so ga v glavo, potem ko je moral poklekniti. Usmrtitev naj bi se zgodila pred mesecem dni.

Njegovo truplo so pustili na pločniku štiri tedne, na asfaltu so še vidni krvavi madeži.

"Oči so imeli kakor led. Moj mož ni bil vojak. Rekli smo jim, da smo civilisti, a vedli so se, kot da niso ljudje," je povedala Abramova, ki je ruske vojake prosila, naj ubijejo tudi njo.

19.43 Tako uničen je Mariupol po ruskih napadih

Pretresljivi posnetki iz zraka prikazujejo vsesplošno opustošenje, ki so ga v mestu Mariupol povzročili ruski izstrelki.

19.28 Rusiji po ameriški blokadi dolarskih rezerv spet grozi plačilna nesposobnost

Potem ko so ZDA v ponedeljek Rusiji preprečile uporabo več kot 600 milijonov dolarjev rezervnih sredstev pri ameriških bankah, zdaj državi, ki je napadla Ukrajino, znova grozi plačilna nesposobnost.

Ameriška poteza sili Rusijo v odločitev, ali bo segla še bolj globoko v žep za odplačevanje suverenega dolga ali pa bo razglasila plačilno nesposobnost.

To bi bilo prvič po letu 1998, ko Rusija nekaj časa prav tako ni zmogla plačevati svojega dolga, in prvič po boljševiški revoluciji leta 1918, ko tega ni mogla storiti v tujih valutah.

Rusija ima pri ameriških bankah več kot 600 milijonov dolarjev rezerv, ki jih zdaj več ne more uporabiti za poravnavanje obveznosti do lastnikov ruskih državnih obveznic.

Sankcije so že doslej zamrznile vse rezerve centralne banke Rusije pri ameriških finančnih ustanovah, vendar pa je finančno ministrstvo ZDA doslej Rusiji omogočalo izkoriščanje omenjenih rezerv za odplačevanje dolarskega dolga od primera do primera.

Finančno ministrstvo ZDA je ob tem sporočilo, da se zdaj Rusija spopada z recesijo, visoko inflacijo, pomanjkanjem osnovnih dobrin in lastno valuto, ki v večini sveta več ne deluje.

Rusija bi morala v ponedeljek, po objavi podob pokola v Buči, odplačati 552,4 milijona dolarjev glavnice na zapadli dolg in 84 milijonov dolarjev obresti na dolg, ki zapade leta 2042.

Edini način, da se Rusija izogne plačilni nesposobnosti, ki bo imela hude posledice za gospodarstvo, je, da morda pošlje v tujino zaloge dolarjev ali zlata ali kaj drugega, kar je v primerjavi z rubljem še kaj vredno.

18.25 Župan Buče prebivalcem: Ne vračajte se še

Razseljeni prebivalci Buče se še vedno ne smejo vrniti na svoje domove, saj je na območju mesta še vedno polno min, je povedal župan mesta Anatolij Fedoruk.

Povedal je še, da je bilo v obdobju ruske okupacije v mestu zadržanih okrog 3.700 civilistov, poroča Reuters.

18.04 Zelenski v VS ZN pozval k izključitvi Rusije in celoviti reformi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem prvem nastopu v Varnostnem svetu ZN od začetka ruske agresije na Ukrajino pozval k celoviti reformi sistema globalne varnosti in odnosov med državami, da se zločin, kakršnega Rusija izvaja nad Ukrajino, ne bo ponovil. ZN je postavil pred izbiro - izključitev Rusije ali razpustitev.

Združene narode je Zelenski pozval, naj se odločijo med dvema možnostma. Ali izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se preprosto razpustijo.

Izrazil je prepričanje, da bo ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki bo nastopil za njim, trdil, da je vse izmišljeno, da obstaja več resnic in da ni mogoče najti prave. A v letu 2022 dokazov ni mogoče skriti, je poudaril, ter ruske diplomate opozoril, da se tudi nacistični diplomati po drugi svetovni vojni niso mogli izogniti odgovornosti.

Med drugim je pozval k ustanovitvi mednarodnega sodišča po vzoru tistega v Nürnbergu. Ob koncu govora je, sicer z zamudo in po kar nekaj tehničnih težavah, prikazal še videoposnetek s terena v Ukrajini. V približno minuti so se zvrstili grozljivi prizori mrtvih Ukrajincev.

Zasedanje se je nato nadaljevalo z izjavami držav članic Varnostnega sveta ZN.

Že pred tem so rusko agresijo v svojih nagovorih obsodili generalni sekretar ZN Antonio Guterres, njegova namestnica za politične zadeve Rosemary DiCarlo in namestnica za humanitarne zadeve Martin Griffiths. Vsi po vrsti so izrazili šok zaradi poročil o pokolih, mučenjih in posilstvih.

Predsedujoča VS ZN Barbara Woodward pa je uvodoma zavrnila ugovore Nebenzije, ki se je pritožil, ker ni hotela sklicati zasedanja, na katerem bi lahko zavrnil obtožbe o pokolih ruskih vojakov v Buči.

17.25 Zelenski spregovoril pred Varnostnim svetom ZN: Ruski vojaki so namerno ubili vse, ki so delali za Ukrajino

Danes je Volodimir Zelenski nagovoril Varnostni svet Združenih narodov, ki bo razpravljal o položaju v Ukrajini. 

"Včeraj sem se vrnil iz Buče, ki je bila nedavno osvobojena. Ni zločina, ki ga v tem mestu Rusi niso naredili. Ubijali so ženske, ki so potrebovale pomoč. Ubijali so družine in poskušali sežgati trupla. Ljudem so prerezali vratove in jim odrezali ude. Streljali so na ljudi za hrbtom, jih mučili in zvezali roke. Ruski vojaki so namerno ubili vse, ki so delali za Ukrajino. Trgali so jim jezike, saj od njih niso slišali, kar so želeli slišati. Iz užitka so ubijali civiliste v Buči," je povedal Zelenski. 

"Ženske so posiljevali vpričo otrok. Vse to so počeli ruski vojaki. Svet lahko zdaj vidi, kaj so storili v Buči," je pred zbranimi povedal Zelenski in ob tem poudaril, da pa svet še ne more videti, kaj so storili v drugih ukrajinskih mestih. 

17.11 Putin: Rusija bo skrbno nadzorovala izvoz hrane v "neprijateljske" države

Rusija bo po napovedih predsednika Vladimirja Putina skrbno nadzorovala izvoz hrane v "neprijateljske" države. Zagotovil je, da ruska proizvodnja sicer v celoti pokriva domače potrebe. Obsodil je tudi zahodne sankcije proti energetskemu velikanu Gazpromu in posvaril pred povračilnimi ukrepi.

"V luči globalnega pomanjkanja hrane bomo morali biti letos preudarni pri izvozu svojih zalog v tujino in skrbno spremljati izvoz v države, ki so očitno neprijateljske," je na srečanju na temo kmetijstva v Moskvi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin.

Ruski voditelj je zagotovil, da bo domača proizvodnja zadostila potrebam, ob tem pa je pozval še k njenemu dvigu, da bi nadomestili izpad uvoza. "Zastaviti si moramo jasne cilje za nadomeščanje uvoza in jim v bližnji prihodnosti vztrajno slediti," je poudaril Putin, pri tem pa opozoril na potencial Rusije pri kmetijstvu, industriji in znanosti.

Prav tako je Putin danes obsodil sankcije proti ruskemu energetskemu velikanu Gazpromu in posvaril pred povračilnimi ukrepi. Nemška vlada se je namreč v ponedeljek zvečer odločila, da bo država začasno prevzela skrbništvo nad Gazpromovo nemško podružnico Gazprom Germania.

Ta ima v lasti več pomembnih naložb na področju energetike. Med njimi so dobavitelj plina Wingas, ki ima po poročanju tujih tiskovnih agencij približno petinski delež na trgu, družba Astora, ki upravlja nekatera skladišča plina, in družba za trgovanje s plinom s sedežem v Londonu.

Ker gre za podjetje, ki je bistvenega pomena za oskrbo Nemčije s plinom, so se za zagotovitev varnosti oskrbe in kritične infrastrukture v luči razdora, ki ga je med Rusijo in Zahodom vnesel ruski napad na Ukrajino, v Berlinu odločili za omenjeni korak. Vlogo skrbnika bo igral nemški regulator prenosnega omrežja Bundesnetzagentur, ukrep za zdaj velja do 30. septembra.

Gazprom je sicer v petek sporočil, da se umika iz nemške hčerinske družbe, ni pa nemškim oblastem sporočil nove lastniške strukture.

"Razmere v energetskem sektorju se poslabšujejo zaradi brutalnih ukrepov, vključno z administrativnim pritiskom na naše podjetje Gazprom v nekaterih evropskih državah," Putina povzema AFP. "Lahko slišimo izjave uradnikov o morebitni nacionalizaciji našega premoženja," je poudaril in dodal: "Če bomo šli tako daleč, ne pozabimo, da gre za dvorezen meč".

15.56 Znotraj Ukrajine razseljenih že več kot sedem milijonov ljudi

Število ljudi, ki so razseljeni znotraj Ukrajine, se je povzpelo na več kot 7,1 milijona, poroča Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Od začetka ruske invazije je iz Ukrajine v druge države pobegnilo 4,2 milijona ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Ljudje zaradi vojne še naprej zapuščajo svoje domove, humanitarne potrebe na terenu pa še naprej naraščajo," je dejal generalni direktor IOM Antonio Vitorino.

Agencija ZN s sedežem v Ženevi je pred dvema tednoma ocenila, da je beguncev, ki so bili prisiljeni zapustiti domove, a so ostali znotraj meja države, približno 6,5 milijona.

Po raziskavah, ki jih je opravila IOM, je bila prejšnji mesec več kot tretjina razseljenih gospodinjstev brez dohodka. V več kot polovici teh gospodinjstev so živeli otroci in starejše osebe, v 30 odstotkih pa kronični bolniki.

V sosednje države se je zateklo več kot 4,2 milijona ukrajinskih beguncev, od tega več kot 29 tisoč samo v zadnjem dnevu, je danes sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Na Poljsko je zbežalo več kot 2,4 milijona ljudi, v Romunijo 648.410, v Moldavijo 396.448 in na Madžarsko 394.728.

15.46 Stoltenberg: Rusija bo poskušala v Ukrajini zavzeti ves Donbas

Rusija bo poskušala v prihodnjih tednih v Ukrajini zavzeti ves Donbas, je pred dvodnevnim zasedanjem zunanjih ministrov zveze Nato, ki se bo začelo v sredo v Bruslju, danes dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zunanji ministri Nata bodo zato razpravljali, kaj še lahko storijo za podporo Ukrajini, je pojasnil.

Moskva se po Stoltenbergovih besedah ne odpoveduje svojim ciljem v Ukrajini. Pojasnil je, da prihaja do velikih premikov ruskih sil stran od Kijeva in da se osredotočajo na vzhod Ukrajine.

"V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Donbas in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima," je Stoltenberg dejal na novinarski konferenci v Bruslju. "To je ključna faza vojne," je še poudaril.

Zunanji ministri Nata, med njimi tudi slovenski minister Anže Logar, bodo zato na dvodnevnem zasedanju, ki se bo začelo v sredo, razpravljali, kaj lahko še storijo za podporo Ukrajini, je povedal.

"Zaveznice so odločene zagotoviti dodatno podporo Ukrajini, vključno s protitankovskimi orožjem, protiletalskimi sistemi in drugo opremo. Zaveznice so povečale tudi humanitarno in finančno pomoč," je pojasnil Stoltenberg.

Nato bo ob tem preučil možnost zagotavljanja pomoči na področju kibernetske varnosti ter opreme za zaščito pred kemičnimi in biološkimi grožnjami.

Zunanjim ministrom Nata se bo v četrtek pridružil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki jih bo seznanil z zadnjim dogajanjem, vključno s pogajanji med Kijevom in Moskvo, je še povedal.

Generalni sekretar zveze Nato na zasedanju zunanjih ministrov pričakuje tudi odločitev za to, da se več naredi za druge partnerice zavezništva, ki so ranljive za ruske grožnje in vmešavanje. Pri tem je omenil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.

15.35 EU za prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje pristanišč za ruske ladje

Evropska komisija se v predlogu petega paketa sankcij proti Rusiji med drugim zavzema za prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje. "Rusija vodi kruto, neusmiljeno vojno, tudi proti ukrajinskim civilistom. Na tej kritični točki moramo stopnjevati pritisk," je dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

"Vsi smo videli grozovite fotografije iz Buče in drugih območjih, ki so jih nedavno zapustile ruske enote," je v video nagovoru izpostavila von der Leynova in dodala, da je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu izrekla sožalje in mu zagotovila polno podporo Evropske komisije v teh težkih časih.

"Ti zločini ne morejo in smejo ostati nekaznovani," je poudarila in dejala, da bo Unija Ukrajini pomagala pri preiskavi dogodkov. Skupna ekipa bo zbrala dokaze in preiskala vojne zločine proti človečnosti v Ukrajini.

Opozorila je tudi na pomen krepitve pritiska na Rusijo. Štirje paketi sankcij so Kremlju po njenih besedah zadali hud udarec in omejili njegove politične in gospodarske možnosti. "Vidimo rezultate, a v luči zadnjih dogodkov je jasno, da moramo sankcije stopnjevati," je dodala.

Peti paket sankcij se nanaša na šest področij. "Uvedli bomo prepoved uvoza ruskega premoga, kar bo stalo štiri milijarde evrov na leto. S tem bomo Rusiji odrekli pomemben vir prihodkov," je dejala predsednica komisije.

V sklopu sankcij bodo prepovedali transakcije na štiri ključne ruske banke, med njimi na drugo največjo VTB. "Te štiri banke, ki jih bomo popolnoma odrezali od trga, obvladujejo 23-odstotni tržni delež v ruskem bančnem sektorju," je dejala von der Leynova in ocenila, da bo ukrep še oslabil ruski finančni sistem.

Tretji predlagani ukrep je prepoved vstopa ruskim ladjam v pristanišča po uniji. Dovoljene bodo nekatere izjeme, in sicer pošiljke kmetijskih in prehrambnih izdelkov, humanitarne pomoči in energije. Dodatno Evropska komisija po besedah njene predsednice predlaga prepoved za ruske in beloruske cestne prevoznike. Ta ukrep bo drastično omejil dostop ruske industrije do ključnih dobrin.

Četrti ukrep, vreden 10 milijard evrov, bo usmerjen na izvoz v Rusijo. Prepoved bo veljala za izvoz kvantnih računalnikov in naprednih čipov, pa tudi občutljivih strojev in druge opreme. S tem želi komisija oslabiti ruski tehnološki sektor.

Z ukrepom, vrednim 5,5 milijarde evrov, želi EU Rusijo in njene oligarhe odrezati od dobrin, kot so les, cement, morska hrana in alkohol. Šesti ukrep se nanaša na splošno prepoved sodelovanja ruskih podjetij pri javnih naročilih v državah članicah ali ukinitev vse finančne podpore, evropske ali nacionalne, ruskim javnim organom.

Bruselj načrtuje tudi nove sankcije proti posameznikom. Predlagane sankcije morajo sicer soglasno potrdili države članice.

Države članice EU po navedbah francoskega finančnega ministra Bruna Le Maireja podpirajo uvedbo sankcij proti Rusiji, ki zajemajo tudi del energetskega sektorja. Sedemindvajseterica je bila na zasedanju sveta ministrov EU za ekonomske in finančne zadeve soglasna, da se energetski sektor vključi v sankcije v časovnici, ki jo je treba še določiti, je po današnjem srečanju dejal Le Maire.

Prav tako so ministri, ki so prek spleta govorili z ukrajinskim finančnim ministrom Sergejem Marčenkom, podprli okrepitev sankcij, ki se nanašajo na uvoz ruskega blaga, ter uvedbo sankcij proti dodatnim posameznikom in podjetjem iz Rusije, je dejal Le Maire na novinarski konferenci, ki jo je Svet EU prenašal prek spleta.

14.56 ZDA bodo Rusiji preprečile odplačevanje dolga s sredstvi v ameriških bankah

ZDA bodo Rusiji preprečile odplačevanje dolgov s sredstvi, ki jih ima država v ameriških bankah, je sporočilo ameriško finančno ministrstvo. S tem ZDA stopnjujejo pritisk na Rusijo zaradi invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes je rok, do katerega mora Rusija opraviti še eno odplačilo dolga. Prav tako z današnjim dnem finančno ministrstvo ne bo dopustilo, da bi bil za odplačilo porabljen en dolar z računov, ki jih imajo ruske institucije pri ameriških bankah," so na ameriškem ministrstvu povedali za AFP.

"Rusija mora izbirati med črpanjem preostalih dragocenih dolarskih rezerv, med novimi viri prihodka ali pa neplačilom," so dodali.

Plačila dolgov so bila do zdaj izvzeta iz strogih ukrepov, ki so Rusijo ločili od svetovnega finančnega sistema, država pa je več plačil tujim upnikom izvedla prek večjih ameriških bank. Rusiji je bilo prav tako omogočeno, da plačila za nafto in plin prejema prek ameriških bank, čeprav so ZDA prepovedale uvoz omenjenih surovin iz države.

Bela hiša je v ponedeljek napovedala dodatne sankcije proti ruskemu voditelju Vladimirju Putinu, potem ko so na dan prišle nove informacije o ruskih grozodejstvih v Ukrajini.

Najnovejša poteza bo po prepričanju ameriškega finančnega ministrstva dodatno izčrpala sredstva, ki jih Putin uporablja za nadaljevanje vojne proti Ukrajini. Povzročila bo več negotovosti in izzivov za ruski finančni sistem, so dodali na ministrstvu in poudarili, da se Rusija spoprijema z recesijo, v nebo rastočo inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin.

14.33 Francija sprožila preiskavo vojnih zločinov

Francosko pravosodje je danes začelo preiskavo domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Trije postopki, ki jih je sprožilo sodišče, se nanašajo na domnevne vojne zločine nad francoskimi državljani med rusko invazijo na Ukrajino.

Pariško protiteroristično tožilstvo, ki vodi preiskave, je sporočilo, da so omenjeni incidenti med drugim vključevali psihološke napade, namerne napade na civiliste in zaplembo premoženja.

Incidenti, ki jih bo sodišče preiskovalo, naj bi se zgodili v mestu Mariupol na jugu države, v Hostomelu pri Kijevu in v Černigovu na severu Ukrajine.

Tožilstvo je sicer že 16. marca začelo preiskavo suma vojnega zločina zaradi smrti francosko-irskega snemalca televizije Fox News Pierra Zakrzewskega, ki je bil med poročanjem o vojni ustreljen v bližini Kijeva.

V skladu s francosko zakonodajo lahko francoski tožilci sprožijo postopke v zvezi z vojnimi zločini, storjenimi v tujini, če so žrtve francoski državljani.

13.35 V Evropskem parlamentu pozivi k zaščiti otrok na begu pred vojno

Iz Ukrajine je do zdaj v EU pribežalo najmanj dva milijona otrok, številni med njimi brez spremstva, in prednostna naloga EU je, da poskrbi zanje, sta danes v Evropskem parlamentu poudarili podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica in komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Pomen ustrezne zaščite so izpostavljali tudi poslanci.

12.58 V otroški bolnišnici odkrili sobo za mučenje

Moški, ki so mu izrezali ličnico, preden so ga ustrelili v srce, moški, ki so ga ugrabili in zažgali z metalcem ognja, ter s trupli napolnjena soba za mučenje v otroški bolnišnici. To je le nekaj grozodejstev, ki so jih morali pretrpeti prebivalci Buče in ki razkrivajo brutalnost vojske Vladimirja Putina.

Britanski Daily Mail razkriva zgodbe izjemnega trpljenja prebivalcev Buče, ki so bili zaradi mesec dni trajajoče okupacije ruskih sil odrezani od sveta, večinoma pa so jih preživeli v improviziranih kletnih zakloniščih.

Vladislav Kozlovski se je ob izbruhu vojne vrnil v Bučo, da bi poskrbel za mamo in babico. Kot je razkril za časnik The Telegraph, je bil priča usmrtitvi dveh znancev, ki sta poskušala pobegniti skozi okno zapuščene tovarne. Pri tem so ju zajeli ruski vojaki. Enega so ustrelili v zadnji del glave, drugemu so izrezali ličnico, preden so ga ustrelili v srce.

Drugi prebivalec Buče Volodimir Pilhucki je spregovoril o tem, kako so njegovega soseda ruski vojaki odpeljali samo zato, ker je imel na sebi hlače, ki so spominjale na vojaške. Preden so ga ubili, so ga mučili, na truplu pa so kasneje našli opekline, ki so mu jih zadali z metalcem ognja.

Ukrajinske oborožene sile zatrjujejo, da so odkrile sobo za mučenje. Ta je bila znotraj otroške bolnišnice, ki je bila uporabljena tudi kot improvizirana vojašnica. Tiskovni predstavnik je povedal, da so trupla petih ustreljenih moških našli v kleti z zvezanimi rokami za hrbtom. Na nekaterih so bili vidni znaki mučenja.

Sergej Malik je za The Independent opisal, kako so ruski vojaki 25. marca v postelji ustrelili njegovo 89-letno sosedo Allo Minoravo. "Niso povedali, zakaj so jo ustrelili," se spominja. Težko si predstavlja razloge za takšno dejanje. Po njegovih besedah veliko pobojev ni imelo smisla, ubijali so tako stare kot mlade ljudi, moške in ženske.

Taras Ševčenko, vzgojitelj v vrtcu, je za The Guardian opisal še en krut prizor, ki mu je bil priča. Ruski vojaki so med prečkanjem ceste ustavili starejši par. Ko je moški na eno od vprašanj agresivno odgovoril, so ga ustrelili. Žena je planila v jok in stekla k možu. Zabrusili so ji, da lahko ustrelijo tudi njo, če želi ležati poleg ustreljenega moža. Mrtvega moža ji niso dovolili odpeljati.

Ševčenko je dejal, da so ruski vojaki tistim  prebivalcem Buče, ki so ostali v mestu, prepovedali pobrati trupla in jih pokopati, zato so morali več tednov prenašati pogled nanje in vonj, ko so razpadala. Dmitro Zamohilni se spominja vran, ki so iz glav umrlih kljuvale oči. Sergej Simolenski je bil priča prizoru, ko je potepuški pes jedel glavo mrtvega človeka. Več ljudi je bilo priča temu, kako so ruski tanki vozili čez trupla, ležeča na cesti.

11.40 Kličko: Na vsakem evru iz Rusije je ukrajinska kri

Župan Kijeva Vitalij Kličko je evropske voditelje pozval, naj njihove države pretrgajo vse poslovne povezave z Moskvo. Plačila Rusiji so po njegovih besedah umazana s krvjo in pomagajo financirati rusko vojsko.

"Vsak evro, vsak cent, ki ga prejmete ali nakažete v Rusijo, je krvav. To je krvavi denar in na njem je ukrajinska kri, kri ukrajinskega ljudstva," je po poročanju BBC dejal Kličko.

Kličko je še dejal, da se je v Buči zgodil "genocid Ukrajincev". Pojasnil je, da je na ulicah videl mrtve civiliste, med njimi tudi staro žensko, ter avtomobil z belo zastavo in napisom "otroci", v katerem je bila kri.

11.34 Izgon ruskih diplomatov tudi iz Italije in Danske

Italija bo izgnala 30 ruskih diplomatov, je danes oznanil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Danski zunanji minister Jeppe Kofo je sporočil, da bodo zaradi vohunjenja izgnali 15 ruskih "obveščevalcev", ki so registrirani kot diplomati. Podobne poteze je v zadnjih dneh potegnilo več evropskih držav.

"Ta odločitev, sprejeta v soglasju z drugimi evropskimi in atlantskimi partnerji, je bila nujna zaradi razlogov, povezanih z našo nacionalno varnostjo v okviru trenutnih kriznih razmer, ki so posledica neupravičenega napada Ruske federacije na Ukrajino," je dodal Di Maio.

Danska bo zaradi vohunjenja izgnala 15 ruskih diplomatov. Kot je povedal danski zunanji minister, so ugotovili, da je 15 obveščevalcev na danskih tleh izvajalo vohunske dejavnosti.

11.18 Von der Leynova in Borrell v Kijev

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell bosta še ta teden odpotovala v Kijev na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. To je sicer že v ponedeljek zvečer napovedal slovenski premier Janez Janša, a v komisiji tega niso potrdili. Potovanje v ukrajinsko prestolnico je danes po telefonskem pogovoru z Zelenskim napovedal tudi avstrijski kancler Karl Nehammer, da bi Ukrajini zagotovil najboljšo možno humanitarno in politično podporo. Zaradi varnostnih razlogov v njegovem uradu niso razkrili dodatnih podrobnosti o potovanju.

"Predsednica Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell bosta ta teden odpotovala v Kijev, kjer se bosta sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. To bosta storila pred sobotno donatorsko konferenco v Varšavi," je na Twitterju zapisal glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer.

Da bosta von der Leynova in Borrell še ta teden obiskala Ukrajino, je že v ponedeljek pozno zvečer na Twitterju zapisal slovenski premier Janša. "Slovenskim diplomatom se bodo v Kijevu pridružili litovski. Tja se vrača tudi misija EU. Že ta teden bosta v Kijev odpotovala tudi predsednica Evropske komisije in visoki predstavnik EU za zunanjo politiko. Slovenija je tokrat pokazala pot," je zapisal.

Na komisiji so v ponedeljek zvečer zatrdili, da ne morejo potrditi te informacije. "O načrtih potovanj obvešča komisija, in ne predsedniki vlad držav članic," so pojasnili.

Von der Leynova in Borrell bosta tako sledila premierjem Slovenije, Poljske in Češke, ki so v Kijev odpotovali sredi marca. Pretekli konec tedna je Ukrajino kot prva predstavnica EU od začetka ruske invazije obiskala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

11.14 Zunanja ministra Ukrajine in Kitajske o vojni in premirju

Kitajski zunanji minister Vang Ji in njegov ukrajinski kolega Dmitro Kuleba sta se v ponedeljek pogovarjala prvič po več kot mesecu dni, pri čemer si Peking kljub vse pogostejšim obtožbam o ruskih grozodejstvih v mestih v okolici Kijeva še naprej prizadeva za mirovne pogovore.

Pogovor med Vangom in Kulebo je bil po navedbah Pekinga opravljen na prošnjo Kijeva. Vang je ukrajinskemu kolegu dejal, da je "osnovno stališče Kitajske do ukrajinskega vprašanja spodbujanje mirovnih pogovorov", navaja sporočilo kitajskega zunanjega ministrstva.

"Vojna se bo nekoč končala, ključno pa je, kako se iz te boleče izkušnje nekaj naučiti in ustrezno poskrbeti za trajno varnost v Evropi. Kitajska je pripravljena zavzeti objektivno in pošteno stališče ter še naprej igrati konstruktivno vlogo na svoj način," je dejal Vang.

Dodal je, da Peking verjame v vzpostavitev "uravnoteženega, učinkovitega in trajnostnega evropskega varnostnega mehanizma", ki bo temeljil na "enakopravnem dialogu" in "načelu nedeljivosti varnosti".

Kuleba je v ponedeljek na Twitterju zapisal, da je hvaležen svojemu kitajskemu kolegu za solidarnost s civilnimi žrtvami. "Oba sva prepričana, da je končanje vojne proti Ukrajini v skupnem interesu miru, svetovne prehranske varnosti in mednarodne trgovine," je dodal.

11.10 Pogajanja se nadaljujejo

Pogajanja med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo, je danes povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Dodal je, da pogajanja zdaj tečejo preko videopovezave, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na ruske medije. A dokler ni dogovora o skupnem dokumentu, je prezgodaj govoriti o srečanjih na višji ravni, je dodal.

Kot je dejal Rudenko, za zdaj ni načrtovano novo srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe. Ministra sta se sicer srečala 10. marca v Turčiji.

Dejal je še, da je za zdaj tudi prezgodaj govoriti o tem, katere države bi jamčile za varnost nevtralne Ukrajine. Kot je pojasnil, se seznam držav sestavlja, na njem jih je več, med njimi so nekatere že potrdile, da želijo jamčiti za varnost Ukrajine, več pa jih o ponudbi še razmišlja.

Nevtralnost Ukrajine je ena od poglavitnih tem pogajanj med Kijevom in Moskvo. Kijev je izrazil pripravljenost odpovedati se vstopu v zvezo Nato in razglasiti nevtralnost, vendar v tem primeru zahteva mednarodna jamstva za svojo varnost.

9.45 Velika sprememba taktike ruskih sil

Najnovejši zemljevid ruskih sil, ki ga je britansko obrambno ministrstvo objavilo v ponedeljek popoldan, prikazuje velike spremembe v primerjavi s predhodno različico.

Britansko obrambno ministrstvo, ki od začetka vojne v Ukrajini redno objavlja zemljevid razmer na bojiščih v Ukrajini, je velika območja okoli Kijeva označilo za osvobojena.

Ukrajina je konec tedna sporočila, da je osvobodila obsežna območja severno, severovzhodno in severozahodno od Kijeva, Britanci pa so zdaj posodobili zemljevid. Tako novi britanski zemljevid kaže, da so se Rusi umaknili iz Kijeva in okolice v smeri meje z Belorusijo.

Po tem zemljevidu je bil praktično osvobojen ves sever države, vključno z jedrsko elektrarno v Černobilu. Ob meji z Belorusijo, kjer še vedno potekajo boji, sta ostala le še dva žepa.

Stanje ruskih sil v ponedeljek:

Gibanje ruskih sil | Foto: Twitter/Daily Loud Foto: Twitter/Daily Loud

Stanje ruskih sil v torek:

Gibanje ruskih sil | Foto: Twitter/Daily Loud Foto: Twitter/Daily Loud 8.40 Rusija naj bi pripravljala obsežne napade na vzhodu Ukrajine

Ruska vojska se pripravlja na obsežno ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je v ponedeljek na Telegramu zapisal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, ki je pozval k množični evakuaciji. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pričakuje tudi nove napade na oblegano mesto Harkov.

"Vidimo, da oprema in gorivo prihajata iz različnih smeri, prihajajo tudi vojaki," je v videoposnetku po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal Hajdaj. Prebivalce je pozval, naj čim prej zapustijo regijo Lugansk, in dodal, da je bilo v ponedeljek evakuiranih tisoč ljudi.

Visoki predstavnik Pentagona, ki je želel ostati neimenovan, je po navedbah AFP in britanskega BBC dejal, da je ruska vojska iz okolice Kijeva umaknila dve tretjini svojih enot, ki so jih domnevno večinoma poslali nazaj proti Belorusiji.

Dodal je, da bodo umikajoče se ruske enote verjetno obnovile zaloge, oskrbele ranjence ter se morda okrepile z dodatnim vojaškim osebjem in opremo, preden jih bodo poslali nazaj v Ukrajino, kjer bodo nadaljevale boje drugod po državi.

8.35 Slovjansk naslednja tarča ruske vojske?

Ruska vojska naj bi pripravljala ofenzivo na mesto Slovjansk na območju Donecka na vzhodu Ukrajine, da bi prodrla proti vzhodu Ukrajine in se povezala z drugimi silami v regiji Donbas, je pokazala zadnja ocena Inštituta za preučevanje vojne (ISW). Po navedbah BBC naj bi ruske sile zapustile tudi območja na severu države okrog Černigova in Sumija ter vse svoje napore usmerile na vzhod.

"Prizadevanja ruskih sil, ki napredujejo od mesta Izjum, da bi zasedle Slovjansk, se bodo verjetno izkazala za naslednjo ključno bitko vojne v Ukrajini," je zapisano v poročilu, ki ga povzema BBC.

"Sovražnik trenutno prerazporeja svoje sile, da bi nadaljeval ofenzivo na vzhodu ter v okolici Mariupola in Harkova," je v ponedeljek po navedbah AFP dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič. "Poskušali bodo obkoliti naše enote in do konca zavzeti Mariupol, ki je po večtedenskem obleganju v veliki meri uničen," je dodal.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo pričakuje tudi več ruskih napadov na oblegano mesto Harkov, je za časnik Ukrajinska pravda povedal tiskovni predstavnik ministrstva.

7.30 Zelenski: Ruski vojni zločinci se bodo srečali s pravico

Ukrajina bo v sodelovanju z Evropsko unijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) zagotovila, da bodo vojni zločini v Buči in drugih ukrajinskih mestih v celoti preiskani, je v nočnem nagovoru državljanov dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Znova je pozval tudi k zaostritvi sankcij proti Rusiji.

Iz Ukrajine so sporočili, da so po umiku ruske vojske iz kijevskih predmestij Buča in Irpin našli trupla 410 civilistov. Ukrajina in številne svetovne sile trdijo, da so pokol zagrešili ruski vojaki. Moskva trdi, da s poboji nima nič, posnetke pa je označila za lažne.

Tisti, ki so to zagrešili, bi morali tudi odgovarjati, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Zelenski. "Delamo vse, kar je v naši moči, da bi čim prej identificirali vse ruske vojake, vpletene v te zločine," je dodal.

Ukrajinski voditelj je po navedbah britanskega BBC dodal, da se je o poteku preiskav že pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem.

Zelenski je ponoči poročal o svojem potovanju v Irpin in Bučo, za katera je dejal, da sta "preprosto uničena". Dodal je, da se boji, da ruske enote zdaj poskušajo "zakriti sledove svojih zločinov". Ponovno je pozval tudi k strožjim sankcijam proti Rusiji.

6.40 Ukrajinski predsednik Zelenski bo nagovoril Varnostni svet ZN

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes virtualni gost Varnostnega sveta ZN, ki bo razpravljal o položaju v Ukrajini. Nastopil bo tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija pa je v ponedeljek zatrdil, da so poročila o pobojih civilistov v Buči le provokacija Ukrajine.

Zasedanje Varnostnega sveta o Ukrajini ni bilo sklicano zaradi pokola v Buči pri Kijevu, ampak je bilo že prej na urniku. Izredno zasedanje je zahtevala Rusija, da zavrne obtožbe o pokolu, vendar je predsedujoča Varnostnemu svetu v aprilu Velika Britanija te zahteve na jezo Moskve ignorirala.

Zaradi tega je Nebenzija pripravil novinarsko konferenco, na kateri je trdil, da Rusija ni izvedla nobenih pokolov ali grozodejstev nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, vse skupaj naj bi bila po njegovih besedah le prirejena provokacija za diskreditacijo ruske vojske in povečanje pritiska na Rusijo.

Zatrdil je, da ima Moskva dokaze, ki potrjujejo njegove besede in jih bo predstavil Varnostnemu svetu takoj, ko bo to mogoče.

Priložnost za predstavitev ruske resnice bo imel že danes, saj ni nobenega dvoma, da bo pokol v Buči v ospredju na zasedanju. 

Podobe mrtvih civilistov in poročila o mučenjih ter posilstvih so vzbudila ogorčenje po svetu, povečala odločnost Zahoda za sankcije in dodatno pomoč Ukrajini ter okrepila pozive k pregonu vojnih zločincev na čelu s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom, brez katerega vojne ne bi bilo.
 | Foto: Reuters Podobe mrtvih civilistov in poročila o mučenjih ter posilstvih so vzbudila ogorčenje po svetu, povečala odločnost Zahoda za sankcije in dodatno pomoč Ukrajini ter okrepila pozive k pregonu vojnih zločincev na čelu s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom, brez katerega vojne ne bi bilo. Foto: Reuters

Britanska misija pri ZN je tvitnila, da bo njihovo predsedovanje Varnostnemu svetu zagotovilo, da bo resnica o ruskih vojnih zločinih slišana.

5.30 Zvok siren čez noč po večini Ukrajine

Po vsej državi so se ponoči večkrat aktivirale sirene, ki opozarjajo na zračno nevarnost, poroča Kyiv Independent.

4.00 Raketni napadi na Mikolajev 

V ponedeljkovem obstreljevanju južnega ukrajinskega mesta Mikolajev je umrlo deset ljudi, med njimi tudi otrok, je dejal vodja regionalne uprave. Oleksandr Senkevič je v videu, objavljenem na družbenih omrežjih, dejal: "V obstreljevanju so čez dan ubili skupno deset ljudi, 46 je bilo ranjenih."

3.45 The New York Times: Trupla civilistov v Buči na ulicah že tedne

Satelitske fotografije in posnetki, ki jih je v ponedeljek objavila ameriška družba za vesoljsko tehnologijo Maxar Technologies, izpodbijajo trditve ruskih predstavnikov, da so se trupla civilistov v Buči tam pojavila šele po umiku ruskih sil iz opustošenega ukrajinskega mesta, poroča ameriški časnik The New York Times.

Satelitski posnetki ulic v mestu Buča iz sredine marca domnevno prikazujejo več trupel civilistov, ki ležijo mrtvi na cesti ali tik ob njej, točno na kraju, kjer so po umiku ruskih enot v zadnjih dneh našli več trupel. "Maxarjevi satelitski posnetki visoke ločljivosti nad Bučo severozahodno od Kijeva potrjujejo nedavne objave na družbenih omrežjih, ki prikazujejo trupla, ki so več tednov ležala na ulicah," je v ponedeljek dejal Stephen Wood, tiskovni predstavnik družbe Maxar Technologies.

The New York Times je objavil analizo posnetkov Jablonske ulice v Buči. Po primerjavi z videoposnetki s 1. in 2. aprila, na katerih so bila ob ulici vidna trupla, naj bi ugotovili, da je bilo trupel veliko že vsaj tri tedne prej, ko so mesto nadzorovale ruske sile.

Poboje civilistov v Buči, o katerih poročajo lokalne oblasti in novinarji na terenu, so v Kijevu označili za genocid in vojne zločine. Iz sveta se v teh dneh vrstijo obsodbe in pozivi k preiskavi dogodkov, pregonu odgovornih in ostrejšim sankcijam proti Rusiji.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zanikalo odgovornost in zatrdilo, da so se vse njihove enote "popolnoma umaknile iz Buče že 30. marca", Kremelj pa je videoposnetke iz mesta zavrnil kot "ponaredke", ki naj bi jih priredili v Ukrajini.

To trditev so v ponedeljek ponovili tudi v ZN, kjer je ruski odposlanec Vasilij Nebenzija na tiskovni konferenci dejal, da trupel na posnetkih iz Buče še ni bilo, ko so ruske enote zapustile mesto. Zatrdil je, da je posnetke "pripravil ukrajinski stroj za informacijsko vojno".

Toda Maxarjevi satelitski posnetki z dne 19. in 21. marca kažejo, da je v tistem času na ulicah v Buči ležalo več trupel. Po analizi časopisa The New York Times pa je s posnetkov razvidno, da so se med 9. in 11. marcem na ulici pojavili temni predmeti, podobne velikosti kot človeška telesa.

Številna trupla, prikazana na satelitskih posnetkih, so bila na tleh v enakem položaju kot na videoposnetkih z iste ulice, ki jih je posnel ukrajinski član lokalnega mestnega sveta, in na fotografijah, ki so jih objavile mednarodne tiskovne agencije.

Satelitski posnetki, ki jih je časopisu posredoval Maxar Technologies, kažejo, da je bilo od 11. marca na ulicah Buče ubitih najmanj 11 ljudi. 

3.00 ZDA zasegle superjahto Putinovega zaveznika 

Ameriške oblasti so potrdile zaseg superjahte Viktorja Vekselberga in dodale, da je Vekselberg zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njihovem mnenju je oligarh, rojen v Ukrajini, kršil sankcije, ki so jih proti njemu ZDA uvedle že leta 2018.

Znova so ga sankcionirali prejšnji mesec, potem ko se je začela ruska invazija. Luksuzno 78-metrsko jahto Tango, ocenjeno na 90 milijonov dolarjev, je na zahtevo ZDA pridržala španska policija na sredozemskem otoku Majorka.

0.30 O Ukrajini danes tudi Evropski parlament in finančni ministri EU

Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju danes razpravljali o zaščiti otrok in mladih, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Finančni ministri držav članic EU bodo medtem govorili o finančnih in gospodarskih posledicah vojne ter nadaljnjih sankcijah proti Rusiji v luči zadnjega dogajanja v Ukrajini.

Poslanci, ki od ponedeljka zasedajo v Strasbourgu, bodo danes s predstavniki Sveta in Evropske komisije razpravljali o tem, kaj lahko naredi EU, da bi bolje zaščitila otroke in mlade na begu pred vojno v Ukrajini, zlasti pred trgovino z ljudmi in izkoriščanjem. O resoluciji, vezani na razpravo, bo parlament glasoval v četrtek.

V luči vala beguncev, ki so se po začetku ruskega napada na Ukrajino konec februarja začeli zgrinjati v Evropo, je bil v EU zanje aktiviran status začasne zaščite, ki jim daje pravico do začasnega prebivanja ter dostop do izobraževanja in trga dela.

Obenem so članice podprle tudi načrt Evropske komisije v desetih točkah, ki med drugim podaja smernice za obravnavo otrok. Med begunci naj bi jih bila kar polovica.

Begunci so sicer večinoma ostali v sosednjih državah. Z velikim pritiskom se spoprijema Moldavija, ki jih ima največ glede na število prebivalcev. Nemčija, Francija in Romunija bodo danes zanjo gostile donatorsko konferenco.

Finančni ministri držav članic bodo medtem razpravljali o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji, potem ko so na dan prišla poročila o domnevnih ruskih pobojih ukrajinskih civilistov. Odločitev ni pričakovati. O tem so sicer že v ponedeljek razpravljali ministri evrskega območja.

Vladimir Putin
Novice Bo Putin vladal do svoje smrti?
Angela Merkel
Novice Merklova zagovarja odločitev iz leta 2008, da Ukrajini prepreči vstop v Nato
ukrajinska vojska
Novice Ukrajinci ruskim vojakom postregli zastrupljene kolače
Prva svetovna vojna - Przemysl v Galiciji
Novice Slovenski vojaki na ukrajinskih poljih smrti
Janez Janša
Novice Janša pokol v Buči primerjal z dogajanjem v Katinskem gozdu
Dmytro Pidruchnyi Dmitro Pidrušni
Sportal Ukrajinski biatlonec, ki brani domovino, z zapisom nad brata Fourcade
papež Frančišek
Novice Bo papež Frančišek upal v Kijev?
Ne spreglejte