Pred štirimi leti sem opravil poklicno maturo in postal kmetijsko-podjetniški tehnik. Od malega živim na kmetiji in si od nekdaj želim delati v stiku z naravo. Veselijo me delo na polju, v gozdu, stik z živalmi in izjemna moč, ki jo imaš kot pridelovalec hrane. Veliko vrednost vidim v pridelavi polnovredne hrane v domačem okolju.
Rad berem zgodbe o poslovno najuspešnejših ljudeh na svetu. Njihove zgodbe dajejo vtis, da ni nemogočega in da se pomembni preskoki zgodijo, ko nam uspe pogledati daleč naprej, čez planke.
Kmetija je ena od oblik podjetništva
Za marsikoga je življenje na kmetiji idilično in nostalgično, sam pa v kmetovanju vidim veliko možnosti za inovativnost in podjetniški pristop do dela. Prepričan sem, da je kmetija le ena od oblik podjetništva. Tako kot stabilno podjetje tudi kmetija sledi svojemu poslanstvu in viziji ter se drži svojih vrednot. Svoje navdušenje nad podjetništvom in kmetijstvom sem povezal tako, da sem na domačo kmetijo pripeljal superživilo – modrozeleno algo spirulino, ki je po enaki metodi v Sloveniji ne prideluje nihče.
Za spirulino sem slišal v tretjem letniku srednje šole od profesorja Boruta Lazarja na Biotehniškem centru Naklo. Med predavanjem je večkrat omenil spirulino, njen potencial v trajnostnem kmetijstvu in pomenu za prehrano. Tudi sam sem raziskoval rešitve za kakovostno prehrano, več energije in boljšo koncentracijo pri delu. Spirulina se me je dotaknila, da sem začel raziskovati ter razvijati prvi lesen prototip bazena in rastlinjak. Izkazalo se je, da je gorenjsko podnebje primerno za gojenje, sam pa sem se naučil dovolj, da smo z ekipo ob podpori profesorja Boruta Lazarja, podjetja Algen in družine lani poleti na vaškem polju v okolici Kranja postavili večjo farmo, kjer pridelujemo zdravo in čisto spirulino za širši krog jedcev.
Spirulina izpod Storžiča bolj bogata s hranili kot uvožena
Starša me pri gojenju alg podpirata, odkar sta videla, da je naša spirulina bogatejša s hranili od uvožene. Prepričalo ju je tudi veliko povpraševanje znancev in novih kupcev. Kupcem jo ponujamo pod blagovno znamko Eko Janez. Naša kmetija poleg klasičnega poljedelstva zdaj obsega še toplotno izoliran rastlinjak z nizkimi bazeni, kotlovnico na biomaso in prostore, opremljene s kondenzacijsko sušilnico za predelavo in pakiranje spiruline. Alga za rast potrebuje sonce, toploto in naravna hranila. Kako uspeva, vsak teden spremljamo z mikroskopskimi pregledi alg. Redno čistimo zaprt prostor, v katerem alge rastejo.
Spirulina niti približno ni novost na policah slovenskih trgovcev, je pa novost med slovenskimi pridelovalci hrane. Kupci jo poznajo kot superživilo, vesoljska agencija Nasa spirulino uvršča med pomembnejši del prehrane astronavtov med misijami v vesolju. Spirulina, ki jo najdemo na policah slovenskih trgovin, prihaja iz držav zunaj EU in celo z drugih celin. Ne vemo, kako je bila pridelana in v kakšnih razmerah so jo pripeljali v Slovenijo. Spirulino eko janez ekološko gojimo pod Storžičem in jo tudi sami prodajamo. Moj cilj je, da je pot od pridelave do kupca čim bolj trajnostna. Želim si, da bi tako inovativno, podjetno in trajnostno razmišljalo čim več mladih s podeželja in da bi s kako zanimivo idejo nadgradili domačo kmetijo.
Stara mama je prodajala na tržnici, jaz po spletu
Stara mama je ob sobotah na kranjsko tržnico odnašala sezonsko zelenjavo, da so meščanske gospodinje lahko pripravile kakovostne obroke svoji družini. Prodajo na tržnici sem nadgradil s spletno trgovino. Poleg lopate in traktorja vsak dan pri delu uporabljam tudi računalnik.
Mestni otroci so vsak s svojo kanglico včasih vsak večer prišli k nam po mleko. Tudi spirulino načrtno ponujamo v povratni embalaži. Stroškom dostave se želimo izogniti s spodbujanjem kupcev, naj spirulino prevzamejo kar na kmetiji. Želim si zgraditi oseben odnos s kupci, ki so še zmeraj veseli prijazne besede in pogleda v oči. Le da se danes z večino kupcev najprej povežem na Instagramu.
Ata je pred leti sejal enake poljščine kot oba soseda in tudi prijatelj iz druge vasi. Do tod je segel njegov svet. Danes, ko lahko že prek spleta spoznamo druge konce sveta, se mi zdi prav, da poskušam imeti čim širše obzorje. Sistem dela ostaja enak, le mnogo preprosteje si lahko izmenjam informacije s komerkoli in se učim od najboljših. Ne le v vaškem, ampak v svetovnem merilu.
Verjamem, da je inovativnost dosegljiva in da nas zanimive ideje hitro srečajo, če si dovolimo širokega pogleda. Dobre ideje pa niso vredne nič, dokler jih ne uresničimo. To ne zahteva velikih premikov in korakov, že z majhnimi spremembami v poslovnem modelu se lahko približamo kupcem in zadovoljimo njihove potrebe.
*Janez Rakovec je mladi kmet z domačije pr' Matjaž v vasi Struževo pri Kranju in regijski predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine. Kolumno je prispevala Zveza slovenske podeželske mladine.
