Enotnost v raznolikosti

V Bašlju, vasici po Storžičem, so ponovno organizirali zanimivo druženje ob lepem številu okusnih sladkih in slanih, domačih in mednarodnih jedi.

Bašelj – Pravijo, da hrana povezuje, in za kulinarični dogodek Mednarodna kuhna – Enotnost v raznolikosti, ki so ga organizirali tudi pod okriljem TD Bašelj, njegova idejna mati pa je Aleksandra Zibelnik Badii, bo to držalo.

Prireditev je ponovno gostilo košarkarsko igrišče v dolini Belice v Bašlju. Ker pa je bila zadnja sobota v septembru sončna, se ga niso udeležili le domačini in ljubitelji dobrih grižljajev iz okoliških vasi, temveč so se na njem ustavili in okušali jedi tudi številni naključni pohodniki in planinci, ki so se najverjetneje vračali s Kališča ali Storžiča.

Marljivi kuharji so pripravili pisano izbiro jedi, domačih in tujih. Na voljo je bilo vse od na licu mesta ocvrtih domačih kvašenih flancatov, treh vrst doma pečenega kruha in medenjakov do sataraša, mongolskega mesa, severnoameriških corn dogov in angleške cornish pasty, belokranjske pogače, kirgiškega sladkega chak chaka, sataraša, palačink, baklave … Nekdo je pripravil celo loško mešanico, dolga je bila vrsta pri perzijskih okusih, zelo je pritegnila tudi singapurska kuhinja, za katero je poskrbela družina Toh iz Singapurja. Ta namreč potuje po svetu in se je ustavila tudi v Bašlju. Z veseljem je na dogodku predstavila nekaj okusnih jedi z rižem, rezanci, piščancem, rakci ... Svinjsko potrebušino so postregli kot neke vrste singapurski kebab ali nabodalo (satay). Char bee hoon je recimo singapurska klasika – gre za posebne riževe rezance, ki jih pripravljajo v voku z zelenjavo, morskimi sadeži in/ali mesom – zlasti tu dobrojedcev ni zmanjkalo.

O belokranjski pogači nam je precej povedala Vanja Zajec, ki jo je tudi pripravila, a takoj razložila, da bolj po svoje. Bila je namreč posuta s solnim cvetom, dodano pa je imela tudi suho salamo in sir. »Obstaja točen recept, že kar predpis, kako se dela belokranjska pogača, a ta je po Vanjino,« je povedala nasmejana Zajčeva, ki je sicer Belokranjka, njen partner pa prihaja iz Bašlja.

Zamira Djumashalijeva, ki sicer že dalj časa z družino živi na Hrvaškem in je stalnica mednarodne kuhinje pod Storžičem, se je tokrat odločila za pripravo kirgiške sladice chak chak (čak čak), ocvrtega testa, prelitega z medeno-sladkornim sirupom. Takoj je pojasnila, da to ni baklava, povedala pa še, da nekateri poleg sirupa dodajo še orehe, rozine in podobno.

V oči nam je padel tudi iranski reshteh polo, riž z žafranom, rozinami, lističi mandljev, korenjem, piščancem. Razložili so nam, da gre za jed, ki jo v Iranu največkrat pripravijo ob posebnih priložnostih.

Ustavili pa smo se še pri domačinu Mihi Robleku, ki je z veseljem pojasnil, zakaj je njegovo mongolsko meso »na žlico«: »Ker je to mongolska govedina po bašljansko,« je dejal, čeprav je dejansko na spletu moč najti kup receptov tudi za tovrsten način priprave govedine.