Okoli 18 milijonov volivcev je povabljenih, da z da ali ne odgovorijo na vprašanje, ali se strinjajo z dopolnilom ustave iz leta 1901 o priznanju aboriginov in prebivalcev otokov v Torresovi ožini kot avtohtonih prebivalcev in vzpostavitvijo stalnega posvetovalnega telesa staroselcev, ki bo parlamentu in vladi svetovalo pri zadevah, ki jih neposredno zadevajo.
Vlada in podporniki so prepričani, da bo dopolnilo omogočilo popravo neenakosti, katerih žrtve so staroselci, čeprav vlada ne bi bila zavezana upoštevanju priporočil. Nasprotniki, ki so med kampanjo širili tudi dezinformacije, pa so prepričani, da bi poglobilo razdor med aborigini in belimi Avstralci.
Zadnje ankete kažejo, da z okoli 60 odstotkov glasov proti 40 odstotkom vodijo nasprotniki sprejema ustavnega dopolnila, tako da referendum gotovo ne bo uspel. Da bi ga sprejeli, je sicer potrebna dvojna večina na ravni države in zveznih držav.
Aborigini, ki predstavljajo 3,8 odstotka od 26 milijonov prebivalcev Avstralije, so najbolj zapostavljen in reven del prebivalstva, katerih življenjska doba je okoli osem let krajša od državnega povprečja. Med njimi je tudi velika brezposelnost, možnost, da bodo končali v zaporu, pa je 25-krat večja.
Veljajo za najstarejšo ohranjeno kulturo na svetu, celino pa naseljujejo že več kot 65.000 let. V avstralski ustavi niso omenjeni, po desetletjih prisilne asimilacije pa so jih šele leta 1967 priznali za državljane.
V Avstraliji na referendumu odločajo o pravicah aboriginov
V Avstraliji danes volivci na zgodovinskem referendumu odločajo o pravicah aboriginov oziroma o tem, ali jih bodo po 122 letih od ustanovitve države kot avtohtone prebivalce vključili v ustavo in jim omogočili neposreden vpliv na odločitve vlade. Ankete napovedujejo prepričljivo podporo zavrnitvi ustavnega dopolnila.