Protesta sta se udeležila le dva moška. Foto: Reuters
Protesta sta se udeležila le dva moška. Foto: Reuters

Policija je v odločitvi pojasnila, da varnostna tveganja v povezavi s sežigom Korana niso takšne narave, da bi po veljavni zakonodaji upravičila zavrnitev prošnje. So pa okrepili varnost na območju mošeje s policijskimi enotami iz vse države. Dodali so, da ima protest "lahko zunanjepolitične posledice".

Proti moškemu, ki je Koran zažgal, so zdaj sprožili preiskavo zaradi "agitacije proti etnični skupini".

Demonstracij sta se po navedbah policije udeležila le dva človeka, vključno z organizatorjem, 37-letnim Salvanom Momiko, ki se je v nedavnem intervjuju predstavil kot iraški begunec, ki želi prepovedati Koran.

Policija je protest dovolila, a proti moškemu pozneje sprožila preiskavo. Foto: Reuters
Policija je protest dovolila, a proti moškemu pozneje sprožila preiskavo. Foto: Reuters

Policijo je zaprosil za dovoljenje za to dejanje, da bi izrazil svoje mnenje o Koranu in poudaril pomen svobode govora. "To je demokracija. Če nam bodo rekli, da tega ne smemo početi, je v nevarnosti," je še dodal.

Švedska policija je ugodila njegovi prošnji in v odločitvi pojasnila, da varnostna tveganja v povezavi s sežigom Korana niso takšne narave, da bi po veljavni zakonodaji upravičila zavrnitev protesta.

Momika je nato pred glavno mošejo v Stockholmu, ob prisotnosti policije in približno ducatu nasprotnikov protesta, Koran poteptal, vanj vstavil slanino in zažgal več strani, preden ga je zaprl in ga brcal kot nogometno žogo, pri tem pa mahal s švedsko zastavo.

Zaradi sežiga turški veto vstopu v Nato

Švedsko prizivno sodišče je sicer pred dvema tednoma zavrnilo odločitev policije, ki je zaradi napovedanega sežiga Korana februarja prepovedala dva protesta v Stockholmu.

Policija je takrat kot razlog navedla varnostne skrbi po sežigu islamske svete knjige na januarskem protestu pred turškim veleposlaništvom.

Po tem sežigu so sledili večtedenski protesti muslimanov v več državah in pozivi k bojkotu švedskih izdelkov, Turčija pa je zavrnila podporo Švedski za članstvo v Natu.

Sorodna novica Erdogan: Švedska naj zaradi sežiga Korana ne računa na podporo za vstop v Nato
Mošeja v Stockholmu leta 2018, ko so med poklonili žrtvam terorističnega napada v Christchurchu na Novi Zelandiji. Foto: EPA
Mošeja v Stockholmu leta 2018, ko so med poklonili žrtvam terorističnega napada v Christchurchu na Novi Zelandiji. Foto: EPA

Turčija obsodila zažig Korana

Turški zunanji minister Hakan Fidan je protest v Stockholmu obsodil in ga označil za gnusno in zavržno dejanje.

"Nesprejemljivo je dovoliti takšna protiislamska dejanja pod pretvezo svobode izražanja. Zatiskanje oči pred takšnimi grozljivimi dejanji pomeni sokrivdo," je na Twitterju zapisal turški zunanji minister.

Ankara, ki sprejem Švedske v Nato blokira zaradi po njeni oceni neustreznega obravnavanja pripadnikov v Turčiji prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK), je bila užaljena že zaradi januarskega protesta pred turškim veleposlaništvom, ki ga je policija prav tako dovolila.

Erdogan v preteklosti jezen zaradi sežiganja Korana

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je takrat Švedski sporočil, naj se za vstop v Nato ne trudi zaman. "Dokler boste vi in vaše varnostne sile dovolili, da se zažge in raztrga moja sveta knjiga, Koran, ne bomo potrdili vaše vključitve v Nato," je dejal.

Švedska policija je zatem dva protesta v februarju zaradi napovedanega sežiga Korana prepovedala, prizivno sodišče pa je zdaj prepoved zavrnilo, ker da "varnostne težave, ki jih je navedla policija, nimajo dovolj jasne povezave z načrtovanim dogodkom".

Švedski politiki so kritizirali sežiganje Korana, vendar hkrati branili pravico do svobode izražanja.