Tožilstvo in oškodovanca vztrajajo pri dosmrtnem zaporu, obramba pa zahteva prekvalifikacijo v uboje. Senat višjih sodnic pod vodstvom Barbare Nerat se je na današnjem naroku seznanil z vsemi okoliščinami dosedanjih dveh sojenj na prvi stopnji, v katerih je ptujsko okrožno sodišče sprva Drevenška kot prvega v samostojni Sloveniji konec leta 2021 obsodilo na dosmrtni zapor, potem ko je bila sodba iz proceduralnih razlogov na Višjem sodišču v Mariboru razveljavljena, pa mu je novi sodni senat izrekel nižjo kazen, ki jo je združil v 30 let zapora.
Takoj po izreku sodbe je pritožbo na višino kazenske sankcije napovedal pooblaščenec oškodovanega mladoletnega sina umorjene nekdanje partnerke in obtoženega ter sina umorjenih staršev, enako pa je storila tudi tožila Teja Kukovec Belšak. Na izrečeno kazen za tri kazniva dejanja umora pa se pritožila tudi obramba.
Drevenškov odvetnik predlaga razveljavitev sodbe
Tožilka je prepričana, da je prvostopenjsko sodišče, senat je takrat vodila ptujska sodnica Katja Kolarič, pri odločanju o kazenski sankciji dalo premajhen pomen teži storjenih dejanj, v katerih so življenje na grozljiv in zahrbten način izgubili trije ljudje, oškodovanca pa sta ostala brez staršev oziroma starih staršev.
“Šlo je za načrtovani morilski pohod, saj je obtoženi moril na dveh različnih lokacijah, žrtve pa silovito zabadal z nožem, ki ga je s prve prinesel na drugo lokacijo. Fizično je bil precej močnejši od žrtev ter jih je napadel nepripravljene, da bi se lahko branili,” je višje sodnice prepričevala Kukovec Belšak, temu pa je pritrdil tudi pooblaščenec oškodovancev Danijel Planinšec.
Oba sta zaradi visoke stopnje brutalnosti in odločenosti obtoženega, da kazniva dejanja dokonča, zahtevala ponoven izrek dosmrtnega zapora, tožilka pa je svojo zahtevo podkrepila tudi s tem, da niso pomagale niti prošnje njegovega štiriletnega sina, ki je bil prisoten pri dejanju, naj obtoženi preneha, kar je odstopanje od vseh drugih doslej znanih podobnih kaznivih dejanj v Sloveniji.
Posebno težo je za izrek dosmrtne kazni po njenem potrebno dati tudi dejstvu, da je Drevenšek kaznivo dejanje po njenem sposoben ponoviti, saj da ga je storil in celo napovedoval kljub temu, da se je zavedal, da mu grozi visoka zaporna kazen. Ob tem je pred dejanjem grozil tudi oškodovanemu svaku, ki je smrti ubežal zgolj zato, ker ga v času krvavih dogodkov ni bilo doma.
Drevenškov zagovornik Andrej Kac pa je sodišču predlagal, da bodisi še enkrat razveljavi sodbo in primer še enkrat preda v odločanje prvostopenjskemu sodišču, ki naj imenuje nove izvedence, ali pa samo prekvalificira očitke in sodbo v kazniva dejanja uboja ter temu primerno zniža kazen.
Obramba je namreč prepričana, da ni bila dokazana niti zahrbtnost niti grozovitost, še manj koristoljubje, saj naj bi se, kot izhaja iz telefonskih sporočil, obtoženi in njegova nekdanja partnerica strinjala okoli skupne prodaje premoženja. Prav tako po njegovem ni bilo dokazov, da bi Drevenšek moril iz maščevanja ali morilske sle, to pa je po njegovem pod vprašaj postavilo očitke o umorih, ki naj bi po njegovem dejansko bili uboji.
Obramba je vsem imenovanim izvedencem medicinske in psihiatrične stroke očitala, da niso dali nobenih dokončnih odgovorov glede alkoholiziranosti obtoženega v času kaznivih dejanj, niti glede njegove domnevne ne bistveno zmanjšane prištevnosti. Kot je sicer Kac povedal po naroku, se boji, da se višje sodišče za ponovno sojenje in imenovanje novih izvedencev ne bo odločilo predvsem zato, ker se bliža iztek dveletnega pripornega roka.
STA
