Foto: BoBo
Foto: BoBo

Skupina Petrol je v prvem polletju ustvarila 4,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 126 odstotkov več kot v istem obdobju lani in krepko nad načrti za to obdobje. Kljub temu je imela zaradi uravnavanja cen goriv 1,3 milijona evrov izgube. Kot so ob objavi polletnega poročila o poslovanju zapisali v Petrolu, je čista izguba posledica močnega znižanja bruto dobička iz poslovanja (EBITDA) zaradi regulacije cen pogonskih goriv in derivatov, "ker je bila družba prisiljena gorivo prodajati po nižji prodajni ceni od nabavne".

"Zaradi vladne zamrznitve drobnoprodajnih cen naftnih derivatov v obdobju od 15. marca do 30. aprila in ponovne uvedbe ukrepa 11. maja za obdobje 90 dni, ki ga je aktualna vlada 21. junija predčasno odpravila, je bil družbi v Sloveniji povzročen izpad EBITDA za 108,9 milijona evrov," so navedli v družbi. Dodali so, da izpad EBITDA na Hrvaškem, kjer ukrepi regulacije cen naftnih derivatov veljajo od 7. februarja dalje, znaša 14,5 milijona evrov.

Prilagojeni kosmati dobiček je v prvih šestih mesecih letos nanesel 245,4 milijona evrov, kar je pet odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani in 19 odstotkov pod načrti. Pozitiven prispevek k rasti kosmatega dobička zaradi vključitve družbe Crodux derivati dva v skupino Petrol je bil po navedbah družbe izničen z učinkom regulacije cen goriv v Sloveniji in na Hrvaškem. To je vplivalo tudi na EBITDA, ki je v polletju dosegel 48,6 milijona evrov, kar je 52 odstotkov manj kot lani in 64 odstotkov pod načrti za to obdobje.

Leto 2021 je skupina Petrol sklenila s skoraj petimi milijardami evrov prihodkov od prodaje in 124,5 milijona evrov čistega dobička. V prvem letošnjem četrtletju je še imela pozitiven rezultat, saj je čisti dobiček znašal 32,4 milijona evrov in je bil višji od primerljivega lanskega.

Minister: "Zakon pravi, da država lahko vrne škodo. Za zdaj te odločitve še ni."

"Prejšnja vlada je naredila potezo, ki je naftne trgovce pahnila v težek položaj. V prvi fazi smo to ustavili z vrnitvijo na regulacijo cen iz preteklosti in trgovcem vrnili maržo. Škodo Petrol izkazuje pri poslovnih rezultatih," je v izjavi za medije po srečanju ministrov SD-ja z županom Velenja dejal gospodarski minister Matjaž Han.

"Z njimi smo v stiku, v naslednjem tednu bomo definirali sestanek. Zakon pravi, da država lahko povrne škodo. Zdaj bomo videli, kaj so realni okviri, in na podlagi tega se bo vlada o morebitnem povračilu škode odločila. Za zdaj te odločitve še ni," je dodal Han.

Nekatera podjetja ministrstvu samoiniciativno pošiljala ocene škode

Omejitev prodajnih cen goriv je po odločitvi prejšnje vlade veljala od sredine marca do konca aprila, nato pa od 12. maja do 20. junija, ko je nova vlada določila novo obliko regulacije cen. Pri tem je bilo določeno, da podjetja zaradi omejitve cen ne smejo prenehati prodajati derivatov. Zakon o nadzoru cen v tem primeru določa, da lahko vlada določi primerno nadomestilo podjetjem, ki bi jim ukrep – obveznost prodaje blaga kljub določitvi najvišjih dovoljenih cen – povzročil občutno škodo.

"Nekatera naftna podjetja so v preteklih mesecih na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo samoiniciativno pošiljala 'obvestila o škodi' oz. svoje ocene, ki pa se ne štejejo za uradne zahtevke," pravijo na ministrstvu. "Vlada primerno nadomestilo podjetjem lahko določi ali pa tudi ne. Zakon tudi ne določa oblike primernega nadomestila. Vlada sama določi obliko primernega nadomestila, npr. finančno povračilo, davčne ugodnosti, druge oblike finančnih spodbud ..." so pojasnili.

Če se bo vlada odločila določiti primerno nadomestilo naftnim podjetjem, bo predhodno določila merila in potrebna dokazila, s čimer bodo podjetja dokazovala občutno škodo. Šele na tej podlagi pa bi vlada lahko določila primerno nadomestilo, še pravijo na ministrstvu.

Petrol pričakuje poplačilo izgube od države

Bitenc: Vzdržno poslovanje Petrola je v interesu države

Družba Petrol sicer upa na dogovor z državo tako glede nadomestila škode v spomladanski regulaciji cen goriv kot glede mehanizma nadomestila zaradi prihajajoče regulacije cen elektrike in plina. Zaradi negotovosti je pod drobnogledom bonitetna ocena, opozarja član uprave Matija Bitenc in poudarja, da je finančna trdnost Petrola tudi v interesu države. "Stroški so nam nastali, prodali smo več goriva, nismo pa pokrili nabavnih cen," je dejal Bitenc in glede morebitnega povračila škode s strani države dodal, da so se večkrat sestali z gospodarskim in finančnim ministrstvom, a da končnega odgovora še ni.

Po uvedbi regulacije v marcu je bonitetna agencija S&P Petrolovo bonitetno oceno, ki je pri BBB- in tako še v investicijskem območju, postavila pod drobnogled z obetom znižanja. Bonitetna hiša čaka na odgovor, kako pomembna družba je za državo Petrol. Po Bitenčevih besedah je namreč investicijska ocena posledica pomembnosti družbe za državo zaradi oskrbe z energenti in strateških skladišč.

"Bonitetna agencija je doslej ocenjevala, da bi v primeru, da bi prišlo do kakšnih težav, država pomagala te reševati ... Danes pa je njihov pogled nekoliko drugačen in se sprašujejo, ali je temu še tako," pravi član uprave, pristojen za finance, informacije in tveganja. Sestanek s S&P je po njegovih besedah predviden septembra, do takrat pa bi v družbi želeli odgovor, ali in v kakšni višini bo država povrnila škodo.

"Imeti Petrol v slabi finančni kondiciji v teh časih ni dobro za nikogar, še najmanj za davkoplačevalce," opozarja. S sedanjo bonitetno oceno Petrol namreč pri nabavi derivatov ne potrebuje bančnih garancij, ob nižji oceni pa bi jih po njegovih besedah moral na mesec izdati med 300 in 500 milijonov evrov. Boniteta je pomembna tudi pri trgovanju z elektriko ter na drugih področjih. "Partnerji želijo finančno močnega igralca. Dokler smo finančno močni, nam dajo stvari 'na odprto', boljše plačilne pogoje in nižje cene," poudarja.

 Bitenc tega, kakšen bi bil učinek regulacije cen plina in elektrike, če država ne bi povrnila razlike, zaradi vsakodnevnih sprememb cen ni mogel oceniti, je pa dejal, da so
Bitenc tega, kakšen bi bil učinek regulacije cen plina in elektrike, če država ne bi povrnila razlike, zaradi vsakodnevnih sprememb cen ni mogel oceniti, je pa dejal, da so "lahko zneski zelo visoki". "Verjamemo, da bo država sprejela takšen mehanizem, da bo naše poslovanje vzdržno," je dejal. Foto: BoBo

Veljavne oblike regulacije drobnoprodajnih cen pogonskih goriv Bitenc ne komentira. V družbi sicer menijo, da regulacija ni potrebna. Bitenc pravi, da so bile Petrolove marže po popolni deregulaciji od septembra 2020 naprej na okoli 55 odstotkih evropskega povprečja, in izpostavlja tudi analizo avstrijskega urada za varstvo konkurence, ki je, kot je ta teden poročal časnik Delo, ugotovil, da se po izbruhu vojne v Ukrajini marže naftnih trgovcev niso zvišale, dobički rafinerij pa da so se zvišali za trikrat. "Nas metati v isti koš z Ino, Molom ali Shellom, ki imajo rafinerije, nekateri pa tudi črpajo nafto, je analitično popolnoma neprimerno. Mi kupujemo po borznih cenah, in to derivate," pravi Bitenc.

Petrol je v polletju beležil povečanje prodaje goriva, deloma kot posledico prevzema hrvaškega Croduxa, deloma pa večjega povpraševanja po sprostitvi proticovidnih ukrepov in ob tem, da je (bilo) gorivo v Sloveniji cenejše kot v sosednjih državah. Prihodki so bili rekordni in so v šestih mesecih presegli štiri milijarde evrov, kar je bila še pred dvema letoma letna raven prihodkov. Bitenc pravi, da imajo stroške bolj ali manj pod nadzorom in so na ravni načrtovanih. "Stroškovno smo zelo učinkoviti, so pa pritiski enormni," je dejal.

Družba je načrte sprejemala na predpostavkah, da bo inflacija kratkotrajna in na ravni okoli petih odstotkov, zdaj pa kaže, da inflacija ne bo kratkoročne narave in je pri 10 odstotkih. Načrtov še niso revidirali, ker še ni jasno, kako bo z nadomestili zaradi regulacije cen.