"Prosilci za mednarodno zaščito lahko zapustijo Center za tujce, ko prenehajo ali so odpravljeni razlogi za njihovo pridržanje na podlagi odločitve upravnega sodišča ali nadaljnjega poteka postopka mednarodne zaščite, nikakor pa ne vodstva Centra za tujce," so navedli na Generalni policijski upravi.

MNZ je med drugim pojasnil, da imajo vsi pridržani prosilci za mednarodno zaščito zagotovljeno pravno pomoč svetovalcev za begunce in da lahko zoper ukrep vložijo tožbo, o kateri odloči sodišče. Tako po navedbah MNZ-ja ne drži, da so osebe v centru brez kakršnega koli pravnega varstva.

Glede položaja oseb, ki v Centru za tujce gladovno stavkajo, so na MNZ-ju pojasnili, da so v Sloveniji izrazile namero, da bi zaprosile za mednarodno zaščito, nato so bile nastanjene v azilni dom, kjer bi morale počakati na podajo prošnje za mednarodno zaščito.

"Kljub opozorilu so zapustile azilni dom in poskusile oditi v drugo državo. Zato so bile po ponovno izraženi nameri pridržane kot begosumne ob predpostavki, da drugače ne bo mogoče ugotoviti okoliščin njihove prošnje. Ker je osebam omejena prostost, ministrstvo vodi postopke za mednarodno zaščito v teh primerih posebej hitro oziroma prednostno. Ko prenehajo razlogi za pridržanje, ga ministrstvo nemudoma odpravi in osebo izpusti," so pojasnili.

Dnevnik je poročal, da je v Centru za tujce v Postojni skupina prosilcev za azil zaprta že skoraj mesec dni. Zaradi stiske jih je enajst pet dni gladovno stavkalo. V torek so jim v centru obljubili, da naj bi jih še ta teden odpeljali nazaj v azilni dom, in jih povabili na kosilo. V upanju na rešitev so stavko prekinili, je za omenjeni časopis povedal prosilec za azil iz Pakistana. Izpostavil je, da so zaprti po krivici. "Nismo kriminalci. V Slovenijo smo prišli kot prosilci za azil," je dejal.

Na Generalni policijski upravi pa so glede tega zapisali, da so vsi gladovno stavkajoči prosilci za mednarodno zaščito prenehali gladovno stavkati v torek, ko so prišli na kosilo.