Zdrava prehrana

Starši imajo pomembno vlogo pri razvoju prehranjevalnih navad

Tina Lucu
27. 10. 2022, 11.06
Posodobljeno: 27. 10. 2022, 11.35
Deli članek:

Pri razvoju zdravih prehranjevalnih navad ima pomembno vlogo družina, ki vzgaja, uči in daje zgled prihodnjim generacijam, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ob tem ponujajo nekaj nasvetov, kako naj se potrošniki zdravo prehranjujejo, in ukrepov za prebroditev draginje.

dreamstime
Starši naj za družinske obroke izbirajo pestro hrano.

Na izoblikovanje prehranskih navad po navedbah NIJZ vplivajo prve in vse nadaljnje izkušnje s hrano, pri čemer imajo pomembno vlogo starši. »Če bo starš žejo gasil s pijačo z dodanim sladkorjem, bo to počel tudi otrok in s tem povečal tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, v odrasli dobi pa povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, pa tudi sladkorno bolezen tipa 2 in druga obolenja, ki jih povezujemo z uživanjem nezdrave hrane,« so opozorili v sporočilu za javnost.

dreamstime
Ključno je načrtovanje obrokov.

 Jabolka, med in skuta

Podobno meni tudi učiteljica prvega razreda iz Ljubljane Mojca Kravos, ki pa zadnja leta opaža, da so otroci veliko manj izbirčni pri hrani kot pred desetimi leti: »Seveda imajo otroci še vedno zelo radi nutelo in hrenovke. In še vedno so izbirčni pri hrani, da ne bo pomote. Ampak prav v novem šolskem letu, ko imam nov prvi razred, opažam, da imajo otroci zelo radi sadje, da jih veliko sploh ne je sladkarij. Tudi če jim kdo ponudi čokolado ali bombon, je ne vzamejo, ker preprosto ne jedo sladkarij. Vidi se, da že od majhnega jedo zdravo in izbrano hrano. Tudi med in skuta nista več nekaj, česar otroci ne marajo. Nekateri starši res skrbijo za zdrave prigrizke in obroke, kar se opazi pri otrocih. Vzgoja je tudi pri prehrani zelo pomembna, na to pa vpliva tudi status družine. A seveda se za zdravo prehrano trudimo tudi v šoli, otrokom so ves čas na voljo sveža jabolka in nesladkan čaj.« Učiteljica razrednega pouka pa žal ugotavlja še nekaj: »Imam pa občutek, da se otroci ne marajo gibati. Saj še vedno norijo po hodnikih, a ko smo zunaj, jih veliko poseda po klopcah, kar je za šestletnike zares nenavadno. Vedno je bil v razredu kakšen lenušček ali dva, zdaj pa jih je veliko več

Mercator
/

Več gibanja

Kupci imajo danes na voljo precej ponudbe hrane z visoko vsebnostjo sladkorjev ali soli in maščob, zaradi predvsem sedečega življenja pa zaužitega ne porabijo. Posledično prihaja do prekomerne prehranjenosti in debelosti, zato NIJZ svetuje, da primerno prehranjenost vzdržujemo z zdravim prehranjevanjem in zadostno količino uravnotežene telesne dejavnosti.

Med epidemijo so se slovenski otroci zredili in predvsem so se veliko manj gibali. Od začetka epidemije covida-19 so se poslabšale vse gibalne sposobnosti otrok, najbolj vzdržljivost in koordinacija, ugotavljajo v nacionalnem sistemu Športnovzgojni karton (ŠVK), delež otrok z debelostjo se je povečal za 30 odstotkov. Gibalna učinkovitost otrok je v letih 2020 in 2021 upadla za 16 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Podatki iz prve polovice leta 2022 kažejo izboljšanje, saj so bile šole in športne dejavnosti ves čas odprte. A izboljšanje je skromno, da bi dosegli rezultate iz obdobja pred covidom-19, bomo potrebovali ukrepe, sredstva zanje in desetletje.

Strokovnjaki, z vodjo nacionalnega sistema ŠVK in izrednim profesorjem na fakulteti za šport dr. Gregorjem Starcem na čelu, predlagajo vnovično uvedbo programa Zdrav življenjski slog, pripravo zakonskih podlag in sredstev za dodatno uro športa vsak dan, subvencioniranje vadnin za otroke iz socialno šibkejših okolij, pa tudi manj sedenja pred zasloni in čim manj domačih nalog, ki zahtevajo sedenje.

dremastime
Otroci so se med epidemijo premalo gibali

Starši naj izbirajo pestro hrano

Starši naj za družinske obroke izbirajo pestro hrano, ki vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora, polnovredne vrste žita in žitne izdelke ter manj mastno mleko in mlečne izdelke. Večkrat dnevno naj uživajo tudi lokalno pridelano zelenjavo in sadje, dvakrat tedensko ribe in enkrat do dvakrat tedensko naj starši uvedejo brezmesni dan, so navedli.

NIJZ svetuje tudi, da jedi pri mizi ne dosoljujemo in omejimo vnos sladkorja, za žejo pa naj uživamo navadno vodo iz pipe ali mineralno vodo ter nesladkan čaj. Izbiramo naj tudi zdrave načine priprave hrane, kot so kuhanje v sopari, dušenje z manjšo količino kakovostnega olja ali dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode.

Za družine je tudi z ekonomskega vidika pametno, da načrtujejo obroke, saj to ni ključno le za zagotavljanje uravnoteženih in zdravih obrokov, temveč tudi za oblikovanje finančno sprejemljivega načrta glede na razpoložljiv družinski ali osebni proračun.