Sorodna novica Razstava Basquiatovih del, pristnost katerih je pod vprašajem, odnesla direktorja muzeja

Slike, ki jih je lani v okviru tematske razstave na ogled postavil Muzej umetnosti v Orlandu, je zasegla policija; sledil je precejšen škandal, ki je med drugim s položaja odnesel direktorja muzeja Aarona De Grofta. Ta je namreč strokovnjakinji, ki je zahtevala umik svojega imena s poročila o umetninah, zagrozil, naj "utihne", češ da "je vzela njihov denar".

Neoekspresionistični umetnik Jean-Michel Basquiat je na newyorški sceni izbruhnil v osemdesetih, a že pri rosnih 27 letih umrl zaradi prevelikega odmerka droge. Zvezna policija je lani v Orlandu na razstavi Heroes & Monsters zasegla 25 "njegovih" del, katerih avtentičnost pa je bila pod vprašajem že vsej desetletje pred tem. Muzej v Orlandu je bil prva ustanova, ki jih je bila pripravljena razstaviti, direktor De Groft pa je – kljub vse glasnejšim dvomom stroke – ves čas vztrajal, da so avtentična.

Proti 45-letnemu Michaelu Barzmanu je bila v torek vložena obtožnica zaradi podajanja lažnivih izjav FBI-ju. Privolil je v to, da bo priznal krivdo, grozi pa mu do pet let zaporne kazni.

Pet minut in imaš "Basquiata"
Barzman priznava, da sta s pajdašem, ki je v sodni dokumentaciji imenovan samo kot "J.F.", skupaj ustvarila ponaredke in se dogovorila, da si bosta razdelila zaslužek od njihove prodaje. J.F. je opravil večji del umetniškega udejstvovanja, vsako delo pa je nastajalo med 5 in 30 minutami.

"Slaba presoja"
"Gospod Barzan, ki se je dolga desetletja boril z rakom, se je utapljal v zdravstvenih dolgovih," je obtoženčev odvetnik povedal v izjavi za medije. "Iz obupa je privolil v spletko, ker se je bal, da bo izgubil zdravstveno zavarovanje. Od takrat je naredil vse, kar je bilo od njega zahtevano, da bi se odkupil za svojo slabo presojo."

Predsednik muzejskega odbora Mark Elliott je v izjavi za javnost poudaril, da se je muzej zaradi škandala "na novo zavezal svojemu poslanstvu, ki vključuje odlično ponudbo na področju vizualne umetnosti".

Izmislila sta si zgodbo o najdbi v skladišču (in jo podkrepila s ponarejeno dokumentacijo)
Barzman je na zaslišanjih očitke najprej večkrat zanikal (zato je tudi obtožen lažnive prisege), nato pa priznal, da je slikam priskrbel lažni dokaz o provenienci: z overjenim dokumentom je potrdil, da so bile najdene v skladišču televizijskega scenarista Thada Mumforda. Barzman je namreč pred tem vodil dražbeno podjetje, ki se je ukvarjalo s kupovanjem in preprodajo zapuščenih skladiščnih enot. Mumfordovo skladišče je kupil leta 2012. Mumford, ki je umrl leta 2018, je pred tem preiskovalcem povedal, da nikoli ni bil lastnik kakšnega Basquiatovega dela in da v svoji skladiščni enoti nikoli ni hranil slik.

Amaterska ponarejevalca
Na prevaro so kazali tudi drugi dokazi: strokovnjaki so ugotovili, da je na kartonu, na katerega je bilo naslikano vsaj eno od del, uporabljen font, ki ga podjetje FedEx uporablja šele od leta 1994, torej kakšnih šest let po Basquiatovi smrti. Slika, o kateri teče beseda, je bila datirana v leto 1982.

Barzman in "J.F." sta karton najprej poslikala, nato pa sta ga z naravnimi elementi na prostem "postarala", da bi bil videti, kot da je bil ustvarjen v osemdesetih. A na hrbtu ene od slik sta pozabila precej pomemben bremenilni dokaz: ostanek prebarvane etikete z imenom naslovnika, s katere se je dalo razbrati, da je bil to Barzman. Ta je tudi po tem, ko je bil soočen z dokazom, še nekaj časa zanikal vpletenost.