Našega Anžeta, tistega političnega, ki se piše Logar, sem seveda že zdavnaj opazila. tudi premišljala sem o njem že kar precej. Dokler nisem prebrala intervjuja z njim v nedavnem Reporterju. Po tistem pa me je res obsedel. In o tej obsedenosti bi zdaj, tik pred volitvami predsednika države, ko se tudi vsa država trese od političnosti, rada rekla eno ali dve...
pred kratkim sem našla dolg pogovor z njim. Skrajno dolg. In neznostno provokativen. To je bil eden najdaljših in najbolj provokativnih političnih intervjujev, kar sem jih kdarkoli prebirala v katerem od slovenskih zaresnih časopisov, in rekla bi, da je v tiste širjave in obsežnosti novinarja spraševalca zapeljal kar Anže Logar sam. Načrtno. To je bil nedvomno povsem nov, ubijalsko mikaven Anže, sploh ne več zvesto po janševsko pobarvan. Vse dlje in dlje od tega. je pa fant, kot rečeno, zvit, bister in namazan s tisoč sočnimi žavbami, kar je treba nujno upoštevati...
Da je bil to, kar sem brala v Reporterju, neki novi, od Janše neodvisni Anže, ki je polagoma odgnal iz starega in se zdaj odpravlja naprej po svoji osupljivi, čeprav precej naporni samostojni poti, ki mira slehernega Slovenca še kako zanimati... Zdaj bom rekla nekaj na prvi pogled bogokletnega. Anžeta je za predsednika republike, čeprav je to formalno zelo ugleden stolček, po mojem škoda, ker ne nosi v sebi prave moči in vpliva. Predsednik republike ima v prvi vrsti, vsaj doslej je bilo tako, protokolarne naloge. paradiranje...
Anže, kakršen se mi kaže danes, če je seveda to avtentični Anže in ne morda kakšna še posebej nevarna skrita igrica nekega izjemno nadarjenega mešalca megle, je kot nalašč za novega liderja na slovenski desni sceni. Se pravi, za mnogo ustreznejšega naslednika Janše...
Janša ni dejansko odšel. V resnici se je zgolj začasno odmaknil in njegov duh še močno rogovili po državi in čaka na novo priložnost. V drugi polovici te usodne zgodbe je treba najti novega Janšo. Hočem reči, novega Nejanšo. Šele potem bo te slovenske uničujoče more, upajmo, počasi konec. Zadnji čas, če hočemo, da od normalne Slovenije sploh še kaj ostane.
JANA