Kot je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan dejala v izjavi za javnost, je za poziv glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva k odstopu, ki ga podpirajo tudi tožilci, izvedela iz medijev. "Iz teh poročanj medijev pa pravzaprav ni razvidno, kakšen naj bi bil konkreten razlog, ki bi terjal moj odstop ali odstop predsednika vlade. Je tudi nekoliko nenavadno, da funkcionarji ene veje oblasti pozivajo k odstopu funkcionarje druge veje oblasti," je dejala.
"Zanima me, ali bi se z mojim odstopom ali odstopom predsednika vlade za milimeter približali k rešitvi situacije. Jaz menim, da ne," je dejala Švarc Pipan in poudarila, da se kot ministrica še naprej želi prizadevati za rešitev situacije glede sodniških plač in hkrati za sistemske izboljšave v slovenskem sodstvu in pravosodju kot celoti.
Ponovila je sicer svoje prepričanje, da je treba ustavne odločbe spoštovati, a dodala, da se je vlada odločila in zavezala, da bo pripravila celovito rešitev plač v javnem sektorju in da problema ne bo reševala parcialno. "Nesporno je, da so sodniki posebna skupina, da niso javni uslužbenci, temveč funkcionarji ene od treh vej oblasti. Vendar se moramo zavedati, da niso edina skupina. So ena tistih, ki že predolgo čaka na rešitev svojega položaja, a niso edina," je dejala. Poudarila je, da iskanje sistemske rešitve "ne pomeni, da ustavna odločba ne bo uresničena, a pomeni, da bo uresničena z zamikom".
Dejala je tudi, da so po njeni oceni pričakovanja in jeza sodnic in sodnikov utemeljeni, vendar ob tem meni, da stavka ni prava rešitev. "Ponovno vabim sodnice in sodnike, da umirimo žogico, da se stavkovne aktivnosti, kot so napovedane, ne izvajajo, ker bodo te šle zgolj na račun ljudi, ki so stranke v postopkih in že tako dolgo čakajo na pravico, in ne bodo neposredno prizadele vlade. Mislim, da to ni najučinkovitejša niti najustreznejša pot za rešitev tega problema," je dejala in sodnike pozvala k dialogu.
Ministrica: Z blokiranjem evropskih volitev bi blokirali državljanke in državljane
Sodniki so sicer napovedali tudi, da ob nerešenem vprašanju njihovih plač ne bodo sodelovali pri pripravah na evropske volitve, ki bodo junija letos. Te se namreč po zakonodaji brez sodelovanja sodnikov, ki med drugim opravljajo funkcije v volilnih komisijah, ne morejo izpeljati. "Sprašujem se, ali je blokiranje evropskih volitev sploh okusen korak. Prvič se sprašujem, ali v tem primeru dejansko gre za stavko, saj to niso njihove delovne obveznosti, ampak gre za njihove druge zakonske obveznosti, ki so jih sprejeli in za katere so tudi dodatno plačani. Sprašujem se, koliko to sploh spada v kontekst stavke," je potezo komentirala pravosodna ministrica.
"Gre za neizpolnjevanje zakonskih obveznosti, gre za blokiranje evropskih volitev, kar pomeni, da gre tudi za blokiranje državljank in državljanov, da volijo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. Torej spet gre to na račun pravic državljank in državljanov, in ne na račun vlade. Če sodniki mislijo, da bodo z blokiranjem evropskih volitev povzročili zmanjšanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti, se seveda lahko vprašamo, kakšen je njihov interes, da si tega želijo," je dejala. Ob tem je izrazila upanje, da bodo sodnice in sodniki "kljub svojemu srdu vendarle dovolj razumni, da tega ne bodo naredili".
Ministrica za Odmeve: Moj odstop ne bi rešil problema
"Strinjam se, da je to verjetno lahko simbolično herojsko dejanje načelnosti. Vedno skušam pokazati boj za načelnost, za ustavna pravila, vrednote in od tega tudi ne odstopam. A vendarle je zelo preprosto odstopiti, biti za trenutek heroj in zagotovo bi to sama pred leti, ko sem bila mlajša in bolj zaletava, tudi naredila. Zdaj pa iskreno verjamem, da je moja odgovornost kot ministrica, ki se ves mandat dejavno prizadeva za rešitev plačnega položaja in drugih sistemskih težav v pravosodju, da z odstopom ne bi prispevala k rešitvi problema, lahko pa ostanem in se borim dalje," je v Odmevih ministrica Švarc Pipan komentirala pozive k njenemu odstopu.
Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj.
Premierjev kabinet: Razlogov za odstop ministrice ni
Vlada spoštuje in uresničuje ustavne odločbe, zato ne vidi razloga za odstop ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, so v kabinetu predsednika vlade zapisali v odzivu za STA.
Vlada meni, da so plače sodnikov neustrezne in je že januarja 2023 prepoznala potencialno neustavno stanje na plačnem področju funkcionarjev v pravosodnem sistemu. Zato je v dialogu iskala rešitev že pred odločbo ustavnega sodišča, so dodali.
"Vlada bo uresničila ustavno odločbo v zvezi s plačami sodnikov, ob tem pa mora zasledovati tudi cilj, da se vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpravijo nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev in se v okviru javnofinančnih zmožnosti izvede celovita prenova plačnega sistema javnega sektorja," so zapisali v odzivu.
Prepričani so, da bi lahko predčasna oziroma parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino sprožila dodatne zahteve po povišanju plač v javnem sektorju. Parcialnega dogovora in parcialnega dviga plač samo eni poklicni skupini zato ne vidijo kot pravo pot pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.
V kabinetu predsednika vlade so prav tako poudarili, da je ob začetku mandata te vlade na uresničitev čakalo 24 odločb ustavnega sodišča, 15 odločb pa je že uresničila. Najstarejša od njih je iz leta 2016, nekatere so iz leta 2018. Navedeno število uresničenih odločb kaže, da ta vlada krepi načelo pravne države, so prepričani.
Sajovic: Ustavna odločba o plačah bo izpolnjena
V koaliciji bodo zagotovo izpolnili ustavno odločbo o plačah sodnikov, je danes zagotovil vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. Priznal je sicer, da jih je zaradi kratkega roka prehitel čas. "Potrudili se bomo, da se sodniške plače in vse plače v javnem sektorju uskladijo v najkrajšem možnem času," je dodal.
Ob napovedi glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, da bodo evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev, pa je poudaril, da so sodniki "dragocen, nepogrešljiv, zelo spoštovan in odgovoren del naše družbe". Prepričan je, da bodo tako kot vedno opravili tisto, kar se od njih pričakuje, je dejal v izjavi za POP TV.
SD: Koalicija je odgovorna za to, da poišče politično voljo za rešitev nastale situacije
Na dogajanje so se še pred novinarsko konferenco odzvali tudi v stranki SD, v katere kvoto spada tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Kot so sporočili, je ministrstvo za pravosodje od junija lani pripravilo več rešitev za odpravo neustavnega stanja glede sodniških plač, ki ga je takrat ugotovilo ustavno sodišče. "Zadnja med njimi je interventni zakon, katerega sprejetje bi premostilo obdobje do uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju. Ob tem velja poudariti, da ne gre za parcialno urejanje plač posamični skupini, temveč za spoštovanje pravne države in krepitev neodvisnosti sodstva kot temeljnega stebra pravne države," so sporočili iz SD-ja.
Kot so poudarili, si je ministrica prizadevala, da bi bila neustavnost odpravljena še pred rokom, ki ga je določilo ustavno sodišče in se je iztekel 3. januarja. "Ob nezmožnosti konsenza znotraj koalicije za sprejetje takšnega zakona je ministrica Švarc Pipan tudi večkrat javno opozorila na morebitne posledice, če se odločba ustavnega sodišča ne izvede," so dodali v stranki.
V SD-ju so ob tem prepričani, da je koalicija "odgovorna v prihodnjih dneh poiskati politično voljo za rešitev nastale situacije", saj se je, kot so zapisali, zavezala k odločnemu spoštovanju in varovanju pravne države. "Socialni demokrati tako pričakujemo čimprejšnji pogovor med koalicijskimi partnerji, ki verjamemo, da bo pokazal pot iz tega stanja," so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da mora biti vladi kot prvi nosilki izvršilne veje oblasti "v največjem interesu, predvsem pa odgovornosti, da se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo".
V stranki SD so spomnili tudi na to, da so se zavezali, da bodo ob krepitvi neodvisnosti sodstva krepili tudi njegovo učinkovitost, odgovornost in transparentnost, ki so po njihovem mnenju nujni za krepitev zaupanja ljudi v delovanje pravne države. "Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom ministrice Švarc Pipan je s tem ciljem že pripravilo več sistemskih sprememb, vključno s prenovo sodniške zakonodaje, ki stremi k vsem tem ciljem," so dodali.
Levica: Razumemo sodnike, a prioriteta bi morali biti najslabše plačani
Na zahteve sodnikov so se odzvali tudi v stranki Levica. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pričakovanja sodnikov in tožilcev glede povišanja plač razumejo. "Moramo pa tudi upoštevati, da že dobro leto potekajo pogajanja in usklajevanja za reformo celotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Številne anomalije, ki so se kopičile več kot desetletje, so prizadele predvsem najslabše plačane. In po naši oceni morajo ravno ti biti prioriteta, predvsem pa moramo doseči, da ne bo več plačnih razredov pod minimalno plačo", so poudarili.
Prepričani so, da je treba "vsa nesorazmerja in nesmisle plačnega sistema rešiti kot celoto, tudi funkcionarske plače, kamor spadajo sodniki in tožilci". Kot so dodali, je marsikatera odločba ustavnega sodišča še dalj časa nerealizirana, zato verjamejo, da "bodo lahko tudi funkcionarji v pravosodju počakali še nekaj mesecev in pokazali razumevanje ter solidarnost do preostalih zaposlenih v javnem sektorju, ki so v bistveno slabšem položaju”.
DVK: Prezgodaj je govoriti o posledicah za evrovolitve
Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor sta za predsednika Državne volilne komisije (DVK) in njegovega namestnika imenovana sodnika. Poleg tega so izmed sodnikov imenovani predsedniki in namestniki predsednika volilnih komisij volilnih enot ter predsedniki okrajnih volilnih komisij.
V DVK-ju so za STA pojasnili, da je za zdaj prezgodaj govoriti o posledicah morebitnega nesodelovanja sodnikov pri pripravah na volitve v Evropski parlament. "Državna volilna komisija doslej ni bila obveščena o odstopih sodnikov z mesta predsednikov volilnih komisij," so pojasnili za STA.
Sodniki zaostrujejo protestne dejavnosti
Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. Ker se to ni zgodilo, so sodniki v četrtek za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tudi tožilci.
Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je ob tem v četrtek sprejel več sklepov o stopnjevanju protestnih dejavnosti, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve, ob pravosodni ministrici pa so k odstopu pozvali tudi predsednika vlade Roberta Goloba.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje