Ponedeljek, 20. 3. 2023, 12.52
1 leto, 1 mesec
Mineva dvajset let od začetka druge zalivske vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
4
Ameriški vojaki so že 9. aprila 2003 vstopili v iraško prestolnico Bagdad. Na fotografiji: Iračani, ki so nasprotovali Sadamovemu režimu, rušijo kip Sadama Huseina v Bagdadu.
Zgodaj zjutraj 20. marca 2003 po srednjeevropskem času se je začel napad ZDA in njenih zaveznic na Sadamov Irak. Že 9. aprila je ameriška vojska vstopila v Bagdad. Režim Sadama Huseina je padel, toda prava vojna za ZDA se je šele začela, ko je prišlo do gverilskega vojskovanja različnih iraških uporniških skupin. Ena od njih je bila tudi Islamska država, ki je leta 2014 zasedla velik del Iraka.
Prvi spopad med ZDA in njenimi zavezniki ter Irakom oziroma prva zalivska vojna je potekala že leta 1991, in sicer zaradi iraške okupacije Kuvajta. Zavezniki so iraške sile hitro spodili iz Kuvajta, niso se pa odločili za pohod do Bagdada in strmoglavljenje Sadama Huseina. V času prve zalivske vojne je bil v ZDA v Beli hiši republikanec George Bush starejši.
Najprej talibanski Afganistan, nato Sadamov Irak
Leta 2001 je v Belo hišo prišel njegov sin George Bush mlajši. Ta se je moral septembra istega spopasti s terorističnim napadom islamske teroristične organizacije Al Kaide na New York in Pentagon, ki jo je vodil Savdijec Osama bin Laden. Sledil je ameriški vojaški odziv: napad na Afganistan, kjer so talibani ponudili zavetje bin Ladnu in Al Kaidi.
George Bush mlajši je maja 2003 na letalonosilki Abraham Lincoln razglasil konec vojne v Iraku oziroma konec večjih vojaških spopadov. Zmotil se je, kajti večji spopadi in s tem večje žrtve med ameriškimi vojaki so sledili nekaj let pozneje.
Hitra zmaga v Afganistanu (pozneje se je izkazalo, da je odpor talibanov zelo trdoživ, zaradi česar so se Američani poleti 2021 umaknili iz te države) je verjetno Američane opogumila za napad na Sadamov Irak, ki je bil Washingtonu že dolgo trn v peti.
Sadamovo domnevno orožje za množično uničevanje
Uradni razlog za napad je bilo orožje za množično uničevanje, ki naj bi ga razvijal Bagdad (na koncu Američani po padcu Sadamovega režima niso našli nobenega orožja za množično uničevanje). Kritiki ameriške vojne proti Iraku so Washingtonu po drugi strani pogosto očitali, da so se za napad odločili zaradi iraških naftnih bogastev.
Sadam Husein je Iraku vladal s trdo roko in se pri tem opiral na sunitske Arabce. Usmrtile so ga nove iraške oblasti leta 2006.
Najprej se je zdelo, da bo vojna v Iraku zelo kratka: 9. aprila so ameriške enote vstopile v Bagdad in Sadamova oblast se je zrušila kot hišica iz kart. Decembra 2003 so Američani ujeli tudi Sadama Huseina, ki so ga leta 2006 nove iraške oblasti usmrtile. Maja 2003 je Bush mlajši na letalonosilki USS Abraham Lincoln v govoru zatrdil, da je konec večjih operacij v iraški vojni.
Velik krvni davek med ameriškimi vojaki
A prava vojna, ki je zahtevala večji krvni davek med ameriškimi vojaki in je zato postajala vse manj priljubljena med ameriško javnostjo, se je šele začela. Na koncu je v Iraku umrlo več kot štiri tisoč ameriških vojakov, največ leta 2007.
Vojna v Iraku je zaradi večjega števila mrtvih ameriških vojakov postajala vse manj priljubljena v ameriški javnosti.
Sadamov Irak je bila država, v kateri je imela glavno besedo sunitska manjšina. S padcem Huseina pa se je okrepila vloga največje skupine, šiitskih muslimanov, pa tudi Kurdov na severu države. Prav nezadovoljni suniti so bili glavno jedro gverilskih upornikov, ki so se bojevali proti Američanom in njihovim zaveznikom. Ujete upornike so Američani zaprli v zapor v Abu Grajbu, kjer so jih tudi mučili. Slabo ravnanje z zaporniki je prišlo na dan aprila 2004.
Umik in vrnitev ameriških vojakov
Ameriški vojaki so se iz Iraka umaknili do decembra 2011. To je izkoristila Islamska država, ki je leta 2014 zasedla velik del Iraka, vključno z velemestom Mosul. Ameriški vojaki so se tako morali vrniti, da so lahko ustavili in porazili islamske skrajneže. V Iraku je zdaj 2.500 ameriških vojakov.
V posadamovskem Iraku so bile prve demokratične volitve leta 2005, na njih so – tako kot na poznejših volitvah – zmagale šiitske stranke. Transparency International Irak ocenjuje kot zelo koruptivno državo, britanski tednik Economist pa ima posadamovski Irak za avtoritarno državo.
4