RAZDEJANJE

Strašni prizori iz kampa Šobec: deroča voda ga je povsem razdejala (FOTO)

Deroča voda je razdejala Kamp Šobec. Prva ocena škode znaša pol milijona evrov.
Fotografija: FOTO: Gasilci Lesce
Odpri galerijo
FOTO: Gasilci Lesce

Močno deževje pred tednom dni je veliko škode povzročilo tudi v Kampu Šobec. Narasla Sava Dolinka je podirala drevesa, ki so se zagozdila pod mostom, tako da je voda prestopila breg, poškodovala most in poplavila del kampa. Prva ocena škode znaša pol milijona evrov.

Kot je za STA pojasnil direktor Kampa Šobec Uroš Ambrožič, je deroča voda v noči na prejšnji petek z brežine utrgala tudi 40 in več let stare smreke. Tako se je za Šobčevim mostom zagozdilo več kot 100 kubičnih metrov lesa, kar je reki onemogočilo tok po strugi, zato je prestopila bregove, odnesla brežino in si utrla novo pot.

O višini škode Ambrožič trenutno še težko govori, ocenjuje pa, da se giblje okoli pol milijona evrov. Boji se, da bo Kamp Šobec pri sanaciji prepuščen sam sebi. Direkcija RS za vode je sicer hitro zaznala problem in opravila ogled. »Trenutno pa še čakamo, kako bo s sanacijo,« je dejal Ambrožič, ki se vendarle nadeja morebitnega sodelovanja države, četudi ne gre za dogodek iz avgustovske ujme.

V kampu se nadejajo, da bo sanacija potekala med zimo in da bodo na začetku nove sezone v aprilu tudi most že lahko odprli. »Tako za naše goste kot za druge obiskovalce je most lepa povezava proti Bledu in Jelovici," je pojasnil. "Čeprav je most v naši lasti, vseeno upamo, da bodo pristojne institucije in morda tudi lokalno okolje uvideli, da se je take sanacije treba lotiti ne povsem samostojno,« je dejal.

Avgustovske poplave kampa niso močno prizadele

Avgustovske poplave Kampa Šobec neposredno niso bistveno prizadele, čeprav je tudi takrat Sava Dolinka prestopila breg in so del kampa preventivno evakuirali. Takratna ujma jim je škodo povzročila predvsem zaradi izpada prihodka na vrhuncu turistične sezone, saj so nekateri gostje odšli, številni pa so se zaradi poplav nekaj časa izogibali Sloveniji.

»Tokratna poplava je za nas bistveno hujša,« je poudaril Ambrožič. Po njegovih podatkih je bila voda v noči na 3. november tretja najvišja v zgodovini meritev, odkar so zgradili jez v Mostah. Višja je bila le v dveh dogodkih v letih 1965 in 1966. Trenutno je še vedno tako visoka, da ne dovoljuje začetka sanacije.

Opozorila na problematiko čiščenja vodotokov in brežin

»Čeprav je zapisano, da morajo lastniki parcel ob reki poskrbeti za čiščenje brežine, se prepogosto zatakne pri interpretiranju zakona, kajti ko nekdo želi očistiti brežino, zelo hitro dobi na ogled različne inšpekcijske službe. Po eni strani država nalaga posamezniku, da to ureja, po drugi strani pa inšpekcijske službe takšna urejanja prepogosto zavirajo,« je poudaril.

Med odmevnejšimi dogodki, ki jih je minuli konec tedna na Gorenjskem povzročilo močno deževje, je tudi plaz pod vojašnico na Bohinjski Beli. Plaz ostaja aktiven, saj iz zemljine še vedno teče voda. Kot so za STA povedali v Slovenski vojski, čakajo, da se narava umiri in zemljina posuši, potem bo sledil pregled statika in odločitev o tem, kaj storiti s skladiščnim objektom, ki je na robu prepada.

Objekt je vojski po ugotovitvah geodeta, da se stavba ob napredovanju plazu ne bi takoj porušila, ampak bi bila možna evakuacija, uspelo izprazniti, čeprav je bil objekt namenjen le hrambi manj pomembne opreme. Ker so temelji stavbe načeti, trenutno kaže, da jo bo verjetno treba porušiti, če je ne bo prej v globino potegnil že sam plaz.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije