Jezero, grad in Stol

Vzhodni in jugozahodni del Pokljuke zaključuje greben, katerega najvišji vrh nudi čudovit razgled na Blejsko jezero in Karavanke. Grozeče prepadna vzpetina, ki se jo splača obiskati.

Pokljuka, 20 kilometrov dolga in približno toliko tudi široka planota, med svojimi smrekovimi gozdovi ponuja marsikaj: šotna barja, zanimiva botanična rastišča, številne planine in nekaj razglednih vrhov. Če se peljemo z Bleda proti Bohinju, opazimo vrtoglavo visoke belo-rumene skalne stene nad Bohinjsko Belo. Planoto Pokljuka na vzhodnem in jugovzhodnem delu zaključuje prepadni greben, katerega najvišji vrh je Galetovec. Približno 500 metrov visoka stena, ki se spušča na Bohinjsko Belo, omogoča, da nam vrh ponudi čudovit razgled na Blejsko jezero, Belščico, Vajnež, Stol, Vrtačo, Begunjščico, vse tja do Kamniško-Savinjskih Alp.

Z avtoceste Kranj–Jesenice zapeljemo na izvoz Bled, peljemo skozi Bled proti Bohinjski Bistrici. Dober kilometer za Bledom se desno odcepi cesta za Bohinjsko Belo. Peljemo mimo cerkve naprej skozi vas. Malce za železniško postajo, ki je na naši levi strani, zagledamo na desni strani malo zeleno tablico, na kateri piše Galetovec. Zavijemo desno po asfaltirani cesti, ki kmalu postane makadamska. Lahko se zapeljemo še kakšen kilometer višje in parkiramo na manjšem parkirišču, nasproti katerega so markacije v smeri manjše grape oz. slabega kolovoza. Kolovoz je ponekod precej strm. Sledimo kolovozu in višje, zaradi podrtega drevja, naredimo obvoz, ki nas pripelje na makadamsko cesto. Nadaljujemo levo po cesti in na desnem ovinku nadaljujemo naprej po gozdni stezi, ki se strmo požene v breg. Ko ponovno dosežemo cesto, prav tako nadaljujemo levo, le nekaj korakov, in zagrizemo po stezi spet desno v breg. Električni daljnovod nad nami, še na lesenih stebrih, nam daje vedeti, da se približujemo civilizaciji. Kmalu dosežemo Planino za jamo.

Po travniški poti prečimo planino, ko nas markacije usmerijo bolj desno. Hodimo po nekakšni gozdni grapi, markacije so bolj skopo odmerjene. Trenutno, ko je gaz narejena, ni nobenih težav. Gremo mimo dveh vikendov. Pot se vzpne še po eni manjši gozdni grapi. Prečimo travnik, kjer sta vikend in skladovnica drv z markacijo. Nadaljujemo po levi strani travnika ob gozdu in višje dosežemo travnato pobočje, kjer sta ravno tako dva vikenda. Sprehodimo se čez planino; predlagam, da nadaljujemo kar po kolovozni poti. Na koncu kolovozne poti nas bodo markacije usmerile strmo v pobočje. Ko dosežemo gozd, nas do vrha čaka še pet minut vzpona. Do vrha Galetovca bomo potrebovali približno dve uri.

Razgled je resnično dihjemajoč. Pred nami se bo razprostrla vsa Blejska kotlina. Blejsko jezero je kot na dlani, vidi se tudi grad, idila je morda le toliko pokvarjena, ker se iz nobenega kota ne vidi Blejski otok; a to bi bilo že skoraj kičasto. Greben Struške, Belščice, Stola, Vrtača, Begunjščica, Dobrča, v ozadju Storžič, Košuta … Lepo!

Edino opozorilo: Vrh je položen, travnat, a kar naenkrat se odsekano konča v globini, zato POZOR!!! Pazljivost je nujna za vsakogar, zato se roba raje izogibajmo. Bolje, da posedimo na kakšni od klopi, ki jih je kar nekaj, in se naglejmo razgleda, ki nam ga vrh nudi.

V vrha sestopimo po poti vzpona oz. sledimo markacijam za Bohinjsko Belo čez Planino za jamo. Držimo se spodnje poti, ki nas pripelje do prej omenjenega travniškega pobočja z dvema vikendoma. Od tod navzdol pa le še po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1265 m
Višinska razlika: 715 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 1 / 5