Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Pred muslimani je štiridnevni praznik kurban bajram, ki je za muslimanske vernike za ramazanskim bajramom drugi najpomembnejši praznik. Osrednja bajramska slovesnost se je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana začela z molitvijo nekaj minut pred 6. uro. Molitev je vodil mufti Nevzet Porić, ki je v svojem nagovoru vernikom izpostavil svetost življenja in poudaril, da je evtanazija v islamu prepovedana. Po njegovih besedah smo odgovorni, da ohranjamo svoje telo zdravo in zaščitimo tudi življenje drugih.

Mufti je v nagovoru omenil preizkušnjo, pred katero je bil po izročilu Korana postavljen Abraham z zahtevo po žrtvovanju sina. Kot je dejal Porić, Koran poudarja pomembnost človeškega življenja kot najbolj pomembne vrednote, ki nam je bila podarjena, zato moramo skrbeti za svoje zdravje in dostojanstvo, prav tako pa tudi spoštovati in ščititi življenje drugih ljudi. Poudaril je, da je "človeško življenje sveto in ga nismo ustvarili mi", zato "smo odgovorni, da ohranjamo svoje telo zdravo in si ne povzročamo fizičnih poškodb". "Zato je samomor v islamu smrtni greh. Sodobna trditev, ki jo pogosto slišimo, da je telo moje in lahko z njim počnem, kar hočem, je v popolnem nasprotju z islamskim razumevanjem tega vprašanja," je pojasnil.

"Nasilno odvzeti življenje sebi ali nekomu drugemu pomeni zoperstaviti se Božji volji in določilom," je v svojem nagovoru dejal mufti Porić. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Omenil je, da se v premožnih družbah, ki so po nekaterih socioloških teorijah že zaključile procese socializacije in izgubile vez z religijo, "vedno znova porajajo vprašanja o splavu, bioetičnih vprašanjih, reproduktivni medicini, evtanaziji in podobno, nanje pa ni jasnih odgovorov". Spomnil je, da se tudi v slovenski javnosti odpira vprašanje evtanazije oziroma prostovoljne prekinitve življenja. "Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, čigar cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in greh, tudi če je opravljen na željo bolnika. Evtanazija je v islamu prepovedana," je bil jasen. Ob tem pa je pojasnil, da je dovoljeno prekiniti zdravljenje osebe, za katero zdravniki presodijo, da ni upanja na ozdravitev.

Odvzema življenja pa po njegovih besedah ni dovoljeno opravičevati "z domnevno humanimi razlogi in cilji, da bi preprečili trpljenje zaradi hude in neozdravljive bolezni ali zaradi kakšnega resnega stanja in skušnjave". "Izven razumskih okvirov" je tudi ekonomska računica, "saj je preračunavanje življenja z ekonomskega vidika neprimerno in nesprejemljivo", je dodal.

Navedel je tudi, da je so razmere v svetu in Evropi težke in zaskrbljujoče, pri čemer največje izzive predstavljajo podnebne spremembe, vojne, krize in pomanjkanje medčloveške empatije. "Prihodnost je za vsakega posameznika negotova. Kot navadni smrtniki prosimo tiste, ki odločajo v našem imenu, da se po svojih najboljših močeh potrudijo in navadnemu človeku pomagajo, da bo lažje živel in preživel življenje, ki mu je dano," je dejal.

"Naše bivanje na tem svetu je kratko. Zato ne pristajamo na to, da ga kdorkoli ogroža zaradi kratkoročnih in koristoljubnih ciljev. Želimo in prosimo, da se zagotovijo pogoji za normalno in zdravo življenje. Naša želja je živeti v pošteni, odgovorni, napredni in predvsem dostojni družbi," je poudaril.

Na romanje v Meko tudi 40 romarjev iz Slovenije

Kurban bajram je povezan z romanjem v Meko in Medino, sveti mesti za muslimane. Savdska Arabija je letos po treh pandemičnih letih vnovič na široko odprla vrata več sto tisoč muslimanom z vsega sveta. Romanja ali hadža, pete islamske dolžnosti, naj bi se vsaj enkrat v življenju udeležil vsak zdrav, odrasel musliman, ki ima denar za takšno pot.

Kot so sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji, se letošnjega romanja v njihovi organizaciji udeležuje 40 romarjev iz Slovenije. Med njimi je že tretjič na hadžu ljubljanski imam Nevres Mustafić. "Hadž je krona, ki jo nosi vernik, kot potrditev, da je izpolnil svoje dolžnosti do Boga," je pojasnil v pogovoru za Radio Slovenija. Ob tem je dodal, da se mora romar na hadž temeljito pripraviti. "Nujno je, da človek ni nikomur materialno dolžen. V moralnem smislu naj se opraviči in odpusti drugim. Prav tako je treba, da človek materialno poskrbi za svojo družino, medtem ko je odsoten na hadžu," je naštel.

Hadž v Meki in Medini je eno od največjih verskih srečanj na svetu. Sestavljen je iz več obredov, ki jih opravijo romarji v petih dneh, med drugim se sprehodijo tudi okoli svetišča kaba v Veliki mošeji v Meki. Med najpomembnejšimi trenutki romanja pa je dan pred kurban bajramom, ko se vsi romarji zberejo na gori Arafat, približno 15 kilometrov od Meke, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo. Tam verniki molijo in premišljujejo o sebi in svojih dejanjih, so pojasnili v islamski skupnosti.

Družinski praznik in čas obiskovanja in obdarovanja

Tisti, ki se niso udeležili romanja v Meko, kurban bajram preživljajo v družinskem krogu, saj gre za družinski praznik ter čas medsebojnega obiskovanja in obdarovanja. "To je obdobje medsebojnega odpuščanja, v katerem se poskušamo izogniti slabim navadam ter izboljšati duhovno stanje," so pojasnili v skupnosti.

"Praznični dnevi so priložnost za kesanje in opravičilo pa tudi za veselje in radost," so zapisali v skupnosti in vernikom priporočili, da izkoristijo priložnost in radosti praznika delijo s svojimi najbližjimi. "Pokažimo odprtost in iskrenost muslimanskega srca in dobrohotnost muslimanskega duha," so pozvali.

"Na svetu nismo sami, delimo usodo z ljudmi, ki pripadajo različnim veram, kulturam in prepričanjem. Hadž je simbol enotnosti, globokega verovanja, vendar tudi raznolikosti ljudi. Hadž nas uči, da je na Zemlji vse minljivo ter da so etične in moralne vrednote bistvene za skladen odnos med ljudmi," so še sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji.

Muslimani začeli praznovanje kurbanskega bajrama

Predsednica poudarila pomen solidarnosti in medsebojnega spoštovanja

Ob začetku praznovanja kurban bajrama je muftiju Poriću in članom Islamske skupnosti v Sloveniji v svojem imenu in imenu države voščila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je zapisala, da je praznik v znamenju premagovanja sebičnosti in krepitve solidarnosti do tistih, ki potrebujejo pomoč. "Vse to odraža našo skupno zavezo, da se lahko z medsebojnim sodelovanjem lažje soočimo z izzivi današnjega sveta," je predsednica republike zapisala v voščilu.

Navedla je, da je kurban bajram sklepno dejanje obdobja, ki ga muslimani namenjajo refleksiji o življenju in svetu ter naši vlogi v njem. "Kot ste zapisali, na svetu nismo sami, sobivamo z ljudmi različnih ver, kultur in prepričanj. Iskreno verjamem, da se drug od drugega lahko naučimo veliko in da smo ljudje na svetu zato, da pomagamo drug drugemu in si prisluhnemo," je sporočila.

Opozorila je, da nikomur ne smemo odreči dostojanstva, ki "njega in nas dela čuteča in čuječa bitja". Kot je poudarila, temu pritrjuje tudi nauk hadža, romanja v Meko, ki nas uči, da so etične in moralne vrednote temelj medsebojnega spoštovanja in s tem tudi družbe kot celote.