Slovenske avtoceste se starajo, njihovo vzdrževanje seveda zahteva veliko denarja, še več časa in še posebej veliko živcev vseh, ki stojijo v kolonah pred delovnimi zaporami. Celotno avtocestno omrežje je bilo sicer zgrajeno v različnih časovnih obdobjih, med letoma 1972 in 1990 je bilo zgrajenega dobrih 22 odstotkov celotnega omrežja, med letoma 1990 in 2000 so zgradili 31 odstotkov, največ, kar 44 odstotkov, pa je Slovenija zgradila med letoma 2001 in 2010. V zadnjih letih so dodali zgolj dva odstotka avtocestnega omrežja.
Tovornjak naredi veliko več škode kot avtomobil
Trenutno je namreč več kot polovica avtocestnega omrežja starejšega od 20 let, in ker upravlja 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, bdijo tudi nad 144 kilometrov priključkov, 22 kilometrov razcepov in 41 kilometrov drugih cest. Kaj to pomeni? Da poškodb na voziščih, tudi zaradi vse gostejšega prometa, ne manjka. Posebej (pre)težka tovorna vozila naredijo največ škode, s temi vozili je obremenjena avtocesta A1 (smer Štajerska–Primorska). »Težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Težki tovornjaki naj bi na primer glede na tuje raziskave ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov,« pravijo na Darsu in dodajajo, da vzdrževalci avtocest na leto opravijo več kot 845 tisoč ur vzdrževanja.
Letna škoda na celotnem omrežju cest pod okriljem Darsa zaradi preobremenitev tovornih vozil po grobi oceni znaša približno 10 milijonov evrov.
Na Darsu načrtujejo, da bodo vsako leto obnovili ali nadgradili vsaj 55 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest. Leta 2023 so jih obnovili 66,5 kilometra.
Glede na prometne obremenitve pa ni presenečenje, da so se ravno pred kratkim lotili večjega posega na štajerski avtocesti med Framom in Slovensko Bistrico.
»Ta odsek je po prometu med srednje obremenjenimi, vendar z razmeroma visoko gostoto tovornega prometa. V povprečju na leto v obe smeri vožnje dnevno prevozi več kot 46 tisoč vozil, od tega skoraj sedem tisoč tovornih,« pravijo na Darsu.
Obnova bo potekala do sredine oktobra, torej se bodo potniki tam letos kar načakali. »Najprej bo proti Ljubljani in proti Mariboru zaprt prehitevalni pas, v začetku junija bodo promet preusmerili na polovico avtoceste, kjer bo urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer. Zato pričakujemo zgostitve prometa in zastoje,« že vnaprej napovedujejo težave v prometu na Darsu.
Pol leta za štiri kilometre
Na omenjenem 3,7 kilometra dolgem odseku ni bilo korenitih prenov že skoraj tri desetletja, širili bodo vozišče in dva mostova, namestili betonsko ograjo in protihrupne ograje. A da bodo za slabe štiri kilometre potrebovali skoraj pol leta ali natančneje 165 dni, je že drugo vprašanje, še zlasti ker je vrednost del ocenjena na skoraj 18 milijonov evrov brez DDV.
Na Darsu prosijo za razumevanje in strpnost, a tega je med vozniki vse manj.
V zastoju pamet v roke
Tudi zato potniki včasih delajo na cestah tisto, česar ne bi smeli. Z neupoštevanjem pravil obnašanja v zastojih otežujejo delo reševalcem, ogrožajo pa tudi sebe in druge. Ob zadnjem dogodku, ko je na primorski avtocesti voznik tovornjaka z vnetljivimi snovmi zapeljal s ceste in se prevrnil ter pri tem žal izgubil življenje, so se potniki, ki so obstali v koloni, »zabavali« po svoje. Od ogledovanja mesta nesreče, čeprav je obstajala tudi nevarnost požara ali eksplozije, do sprehajanja po avtocesti s telefonom v rokah ali z otroki.
Zato še enkrat opozorilo, naj bodo vaši živci še tako na koncu, zapuščanje vozil na avtocesti je prepovedano in nevarno. »Po reševalnem pasu se vozijo intervencijska vozila na nujni poti nekomu na pomoč. Zabava na avtocesti pa je absurdna in nesprejemljiva,« so zapisali na Facebook strani Ustvarimo reševalni pas. Na zastoje in pravilno obnašanje v njih se bomo morali hočeš nočeš navaditi.
Kje se bodo izvajale obsežnejše obnove vozišč oziroma objektov
Kar zadeva gorenjski avtocestni krak, bodo po pojasnilih Darsa dela potekala na delih odsekov Hrušica–Lipce, kjer so dela že potekala do začetka zimske sezone, a po koncu zimske sezone sledi še obnova na smernem vozišču proti Karavankam, vključno z viadukti Podmežakla. V letu 2024 je načrtovan tudi razpis za preplastitev priključka Hrušica skupaj z obnovo mostu čez Savo in nadvozom na priključku. Izvedba del je odvisna od uspešnosti javnega naročila, so še pojasnili in dodali, da se bodo dela, če jih glede na vremenske razmere v jeseni 2024 ne bo mogoče začeti, izvedla spomladi 2025.
Na odseku Šentvid–Koseze, priključkih Ljubljana Podutik in Koseze ter razcepu Koseze se izvaja obnova vozne površine, skupaj z ureditvijo sredinskega ločilnega pasu. Dela bodo trajala predvidoma do sredine junija 2024. Trenutno so dela v drugi fazi, ko promet poteka po dveh zoženih pasovih po polovici avtoceste proti Kranju, tak prometni režim je predviden do sredine maja 2024. Zaprta je tudi priključna cev predora Šentvid, ki iz Celovške ceste iz smeri Medvod vodi v predor Šentvid, pri čemer je obvoz urejen po Celovški cesti do severne ljubljanske obvoznice. Zaprt je priključek Podutik v smeri Brda (Primorske).
Na primorskem avtocestnem kraku na delih odsekov Razdrto–Vipava–Ajdovščina, kjer bodo skupaj s protivetrnim ukrepi dela potekala v več fazah v letih 2024, 2025 in 2026. Prav tako na delih odsekov Kozina–Črni Kal, kjer je Dars trenutno v fazi izbora izvajalca del. Pojasnili so še, da na odseku med Ravbarkomando in Razdrtim, vključno s priključkom Postojna in zamenjavo mostu čez Pivko, v letu 2024 načrtujejo izvedbo javnega naročila, medtem ko želijo dela nato izvesti v obdobju 2025 - 2026.
Na dolenjskem avtocestnem kraku je na delih odsekov Bič–Trebnje načrtovana rekonstrukcija, na delih odsekov Kronovo–Dobruška vas pa preplastitev vozišča. Za obe izvedbi del sta v teku javni naročili. Če bodo razpisi uspešno izvedeni, načrtujejo začetek del konec poletne sezone, so pojasnili.
Na štajerskem avtocestnem kraku so z deli na odsekih med Framom in Slovensko Bistrico že začeli, za rekonstrukcijo dela odseka Slovenske Konjice–Dramlje pa so že objavili javno naročilo. Dela se bodo predvidoma izvajala v obdobju 2025 - 2026.
Na pomurskem avtocestnem kraku se na delih odsekov Turnišče–Dolga vas–Lendava nadaljujejo dela, ki so potekala do začetka zimske sezone.
Na ljubljanskem obroču v letu 2024 načrtujejo zamenjavo nadhodov Gotska in Ledarska na severni ljubljanski obvoznici, a natančnega termina še ni mogoče napovedati.
