Zazrite se v nebo, videli ga boste lahko tudi s prostim očesom (FOTO)
Narava pogosto postreže z raznimi čudesi. Mnoga razveselijo prebivalce povsem drugih koncev tega modrega planeta. A včasih imamo tudi na sončni strani Alp srečo s čudesi, ki sicer potujejo tam daleč v prostranem vesolju. Konec januarja in v začetku februarja bo tako na našem nebu (tudi s prostim očesom) viden komet C/2022 E3 (ZTF), kar je vedno svojevrstno doživetje. Nazadnje nas je marca 2020 navdušil Neowise, letošnja repatica bo manj svetla. »Komet C/2022 E3 je glede na lastnosti sicer precej povprečen,« je pojasnil Janez Kos z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
Komet, sestavljen iz ledu in prahu, ki je zelenkaste barve, so marca lani prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar s programom Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. »Po vseh merilih je zelo povprečen, tako po velikosti kot po izvoru. Izvira iz Oortovega oblaka daleč od Sonca, kjer je velika zaloga kometov. Okoli Sonca ne kroži v isti ravnini kot planeti, ampak je njegova orbita za okoli 90 stopinj nagnjena glede na to ravnino,« je povedal dr. Kos.
Iz Slovenije letos ne bo viden noben lunin ali sončni mrk. Dvajsetega aprila bodo v Avstraliji lahko opazovali popoln sončni mrk, v Indoneziji pa bo sočasno videti kot kolobarjast. Ta mrk vidimo, ko Luni (zaradi prevelike oddaljenosti) ne uspe prekriti celotnega Sonca, kar je opazno kot ognjeni prstan na nebu. Razlika med popolnim in kolobarjastim mrkom nastane zato, ker so različni kraji na Zemlji različno oddaljeni od Lune. Tak fenomen se zgodi le enkrat na deset let, so pojasnili na fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) v Ljubljani. Kolobarjasti sončni mrk bo 14. oktobra viden v pasu od zahoda ZDA do severnega dela Južne Amerike.
Soncu se bo najbolj približal ravno danes, 12. januarja, ko bo od njega oddaljen 166 milijonov kilometrov, Zemlji pa 1. februarja, ko bo oddaljen 42 milijonov kilometrov, 11. februarja bo na nebu le 1 stopinjo stran od Marsa. »Zadnje meritve kažejo, da je orbita hiperbolična, torej komet gotovo prvič leti mimo Sonca, k njemu pa se tudi nikoli ne bo vrnil in bo ušel med zvezde. Kot omenjeno, izhaja iz dela osončja, ki je nekajdesettisočkrat dlje od Sonca kot Zemlja. Orbito in obhodni čas je težko izmeriti ali napovedati, ker se orbita že ob najmanjši perturbaciji lahko močno spremeni in podaljša; spremeni jo lahko, denimo, že piš Sončevega vetra,« je poudaril.
Kako ga opazovati
To bo verjetno najlepši komet letos, se strinjajo astronomi, čeprav se še vedno lahko zgodi kakšno presenečenje. Ne bo tako lepo viden, kot je bil pred tremi leti Neowise, ki se ga je opazilo tudi na manj temnem nebu, še lepši pa je bil Hale-Bopp, ki je Zemljo preletel leta 1997. »Najbolj spektakularen je bil v zadnjih letih gotovo komet C/2006 P1 McNaught leta 2007, ki je bil viden s prostim očesom tudi podnevi, rep pa se je raztezal čez celotno nebo. Velik pahljačasti rep so sicer lahko opazovali le na južni polobli, podnevi pa je bil komet viden tudi pri nas,« je spomnil dr. Kos.
Soncu se bo najbolj približal ravno danes, 12. januarja, ko bo od njega oddaljen 166 milijonov kilometrov, Zemlji pa 1. februarja, ko bo oddaljen 42 milijonov kilometrov.
»Trenutno so napovedi, da bo tudi C/2022 E3 viden s prostim očesom, vendar ga bo treba opazovati na temnem nebu, z daljnogledom ga bo lažje videti,« je pojasnil sogovornik. Odpraviti se bo torej treba nekam, kjer ni svetlobnega onesnaževanja. V teh dneh moramo nebo opazovati zjutraj in pogled usmeriti proti severovzhodu in vzhodu, konec januarja in februarja pa bo komet visoko na nebu vso noč. »Za znanstvenike tak povprečni komet sicer ni najbolj zanimiv, vendar tudi mi radi uživamo v lepem razgledu in ga bomo vsekakor opazovali,« je še dodal Kos.
