Carine

Evropska komisija gre naproti kmetom

A.S./STA
31. 1. 2024, 13.40
Posodobljeno: 31. 1. 2024, 13.42
Deli članek:

Kmetje v več evropskih državah so na nogah. Bruselj je danes predstavil predloge, s katerimi želi odgovoriti na nezadovoljstvo kmetov. V predlog za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine je vključila mehanizem, ki bi omogočil ukrepanje v primeru negativnega vpliva določenih kmetijskih izdelkov na trge v EU. Predlaga pa tudi določena odstopanja od pravil glede obdelave zemlje.

Profimedia
Negodovali so tudi italijanski kmetje.

Evropska komisija je predstavila predlog za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine za eno leto do začetka junija 2025. "To ostaja ključno za podporo Ukrajini v teh prelomnih trenutkih vojne. Trgovinski ukrepi prinašajo konkretne koristi za številne ukrajinske izvozne sektorje," je ob predstaviti povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas. Poudaril je, da se obenem zavedajo skrbi, ki so jih izrazile nekatere države članice in predstavniki evropskega kmetijstva glede uvoza nekaterih proizvodov. "Čeprav naš nadzor ni pokazal negativnega vpliva na celoten evropski trg, pa se zavedamo, da ima lahko uvoz iz Ukrajine bolj lokalno omejen negativen vpliv," je dejal Schinas.  Zato v okviru podaljšanja komisija predlaga dva varnostna mehanizma. Prvi bi veljal za vse proizvode, za katere velja odprava carin. Omogočil bi hitro ukrepanje, če bi se pokazal negativen vpliv na trg ene ali več držav članic. Za perutnino, jajca in sladkor pa je predvidena t. i. zasilna zavora. Če bi uvoz teh proizvodov presegel povprečje v letih 2022 in 2023, bi samodejno znova uvedli carine.

Komisija pa želi evropskim kmetom, ki se soočajo s različnimi težavami, priti naproti tudi z določenimi odstopanji od pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, a bi bili še naprej upravičeni do podpore iz skupne kmetijske politike.

Bruselj je ukrepe predstavil, potem ko so številne evropske države zajeli protesti kmetov, med drugim Nemčijo, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Zahtevajo boljše cene za njihove proizvode, manj birokracije, pa tudi določena odstopanja pri izpolnjevanju okoljskih ciljev. Kmete na vzhodu EU je medtem na ulice pognala tudi po njihovem mnenju nelojalna konkurenca iz Ukrajine.