Petek, 28. 1. 2022, 11.15
2 leti, 3 mesece
Porušena razmerja v zdravstvu. Ministrstvo: ni razlogov za stavko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
32
Predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič
Sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, so po informacijah STA danes z vladno stranjo začeli pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Uradno potrditev ministrstva za zdravje STA še čaka. Pogajalska izhodišča vlade so sicer ocenjena na okoli 111 milijonov evrov na leto.
Pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike bodo nadaljevali v ponedeljek, je za STA navedla predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič.
Vlada naj bi v izhodiščih, ki jih je sprejela pretekli teden, predlagala dvig šestih plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike. Izhodišča vlade sicer med drugim še določajo novo najvišjo omejitev o uvrstitvi v plačni razred, in sicer 63. plačni razred. Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov dopušča zadnji interventni zakon za omilitev posledic epidemije covid-19 (PKP 10) in velja do 31. decembra 2022.
Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, so do te spremembe namreč lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili "rezervirani" za funkcionarje.
V 57. plačnem razredu je okoli 2.500 zdravnikov, to je 36 odstotkov od skupno okoli 6.900 zdravnikov, poroča portal N1. Kot še navaja, je mogoče pričakovati, da bo sporazum z ministrstvom za zdravje največ prinesel najbolje plačanim zdravnikom, a tudi drugi si lahko obetajo visok skok po plačni lestvici. Vladni okvir zvišanja bi namreč pomenil povprečno zvišanje mesečne plače za okoli 1.340 evrov na zdravnika.
Pričakujejo, da se bodo pogajanja končala konec meseca
Predsednik največjega zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je takoj po sprejemu vladnih izhodišč za STA izrazil pričakovanje, da bi se pogajanja končala konec meseca. Izhodišča Fidesa pa so po navedbah Kuštrina v okviru možnosti, ki jih daje dvig plačnega stropa z desetim interventnim zakonom, ter naslavljajo vse slovenske zdravnike in zobozdravnike.
Kot je navedel, je nujno prisluhniti in ustrezno spodbuditi mlade, v okviru možnosti interventnega zakona pa nasloviti izkušene zdravnike, ki so na vrhuncu svojih moči in na katerih sloni kakovostna medicina, ta je gonilo napredka in pomeni jedro javnega zdravstvenega sistema.
Sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu so napovedali stavko
Sindikati zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege so medtem za 16. februar napovedali začetek stavke, ker vladna stran ni upoštevala dogovora o nadaljevanju pogajanj. Ta bi se morala začeti najpozneje do 15. januarja, vlada pa do zdaj še ni sprejela pogajalskih izhodišč za te dejavnosti.
V sindikatih sprejem izhodišč za zdravnike razumejo kot ponižujoč odnos do vseh preostalih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki niso zdravniki in ki kljub ali ravno zaradi reševanja epidemioloških razmer vlagajo največje napore pri opravljanju svojega poslanstva.
Vlada že ima pogajalska izhodišča
"Sindikati smo vladno stran večkrat pisno pozvali k začetku drugega kroga pogajanj, vladna stran pa z obvestilom o nepričetku drugega kroga pogajanj neposredno krši sklenjeni dogovor, ki ima naravo kolektivne pogodbe in katerega kršitev ima za posledico tudi plačano stavko v obeh dejavnostih," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Poudarili so, da je vlada že sprejela pogajalska izhodišča za pogajanja o spremembah v okviru kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, in sicer vsem enako in vsem za šest plačnih razredov, pogajalskih izhodišč za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege pa ne.
V sindikatih ogorčeni nad izhodišči za zdravnike in zobozdravnike
V sindikatih zdravstva in socialnega varstva so razočarani in ogorčeni nad izhodišči, ki jih je za zdravnike in zobozdravnike sprejela vlada. "Potezo vladne strani razumemo kot ponižujoč odnos do vseh preostalih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki niso zdravniki in ki kljub ali ravno zaradi reševanja epidemioloških razmer vlagajo največje napore pri opravljanju svojega poslanstva," so še navedli.
32