Biotehniška šola Rakičan letos preizkuša 72 hibridov koruze

"Poenotiti želimo preizkušanje hibridov pri nas in pri njih, tako da bi lahko govorili o neke vrste regijskem preizkušanju, ki bi bilo čim boljši približek prakse. Vedno je namreč težava, da se lahko v mikro poskusih nek hibrid pokaže kot zelo perspektiven, v uporabi v splošni kmetijski praksi pa ni nič posebnega," je pojasnil vodja posestva Biotehniške šole Rakičan Primož Titan. Preizkušanje želijo nadgraditi tako, da bodo končni podatki čim bolj prenosljivi v splošno prakso, je dodal.

Poleg t. i. makro poskusov s hibridi koruze izvaja Kmetijski inštitut Slovenije v Rakičanu tudi mikro poskuse, v katere je vključenih več kot 100 hibridov. Mikro poskusi se izvajajo več let v več ponovitvah. Vsak hibrid posejejo štirikrat, kar daje natančnejšo statistiko, kako se obnese. Makro poskusi pa so demonstracijski. "Gre za prikaz hibrida, da kmet vidi razliko med obstoječim hibridom in hibridom, ki ga bo zamenjal, torej novejšo genetiko," je pojasnil Titan.

Poskuse ovrednotijo, ko hibride koruze požanjejo. Stehtajo jih, preračunajo pridelek suhega zrnja, določi se vlaga. Podatke nato posredujejo semenarskim hišam, ki so prispevale hibride za poskuse, kmetje pa se na podlagi teh podatkov odločijo, kateri hibrid bodo posejali. Kmetijski inštitut Slovenije rezultate mikro poskusov javno objavi kot priporočeno sortno listo.

Zemljišča posestva v Rakičanu so na lahkih do srednje težkih tipih tal, zato njihovi rezultati niso uporabni za kmetije oziroma zemljišča na težjih tleh. Večinoma preizkušajo hibride za zrnje, ki se najširše proizvajajo v Pomurju. Kot je pojasnil Titan, v makro poskusih vključujejo nove prakse, na primer nova fitofarmacevtska sredstva in nova sredstva za izboljšanje izrabe dušika.

Biotehniška šola Rakičan poleg poskusov s hibridi koruze preizkuša še žita (pšenico, ječmen), oljnice (oljne buče, sončnice) in stročnice (grah, sojo, bob, fižol). "Ostajamo pri za regijo pomembnih poljščinah," je še povedal Titan.