Janez Janša
Ponedeljek, 18. 12. 2023, 23.37
4 mesece, 2 tedna
Golob: Bolj ko se govori o mojem odstopu, bolj sem motiviran
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,57
Glede padca javnomnenjske podpore tako vladi kot stranki Gibanje Svoboda je Golob dejal, da štejejo le volitve.
Premier Robert Golob je v pogovoru za Televizijo Slovenija (TVS) zatrdil, da o odstopu s premierskega položaja kljub ugibanjem nikoli ni razmišljal. "Še več, bolj ko se o tem govori, bolj sem motiviran, da nadaljujem svoje delo," pravi po letu in pol na čelu vlade. Priznava pa, da je v tem času storil tudi nekaj napak, iz katerih da se uči.
Pri vodenju države je treba upoštevati več deležnikov kot pri vodenju podjetja, ugotavlja Golob. Dodal je, da se vsak uspešen menedžer uči iz lastnih napak. "Verjamem, da bo tudi zaradi tega v bodoče boljše in tudi meni bolj enostavno," je dejal. Priznati napako in jo popraviti pa je njegov moto, je dodal.
Zdravstvo ostaja prioriteta, je zagotovil premier. Z javnim zdravstvenim sistemom je šlo v zadnjih 30 letih narobe "skorajda vse, kar se je dalo, predvsem z vidika politike", je dejal. A to ne pomeni, "da obstaja čudežna čarobna paličica", ali pa da je sam "čarovnik, ki bo to čez noč rešil". Iz neuspelega poskusa reševanja čakalnih vrst pa se je naučil, katerih napak ne sme ponavljati v drugem poskusu, "ki že poteka".
Ne javnomnenjske raziskave, štejejo le volitve
Prejšnji teden je bil tako sprejet interventni zakon v zdravstvu, ki po Golobovih besedah predstavlja temelj, na podlagi katerega bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravil program svojega dela za prihodnji dve leti. Na podlagi tega programa bodo nato sprejeli uredbo o oblikovanju programa storitev za obvezni zdravstveni prispevek. "Ta uredba je temelj, s katerim bomo začeli denar v zdravstvu ciljno usmerjati v skrajševanje tistih čakalnih vrst, ki so za ljudi najpomembnejše," je dejal.
Velik zalogaj za vlado je tudi popoplavna obnova Slovenije. Golob je znova zatrdil, da bodo pri tem sledili stroki. Razume ljudi, ki bodo morali zapustiti svoje domove, a, kot je poudaril, gre za življenjsko varnost. Zagotavlja pa, da bo vlada ljudem pri selitvi pomagala, tako finančno kot tudi z iskanjem lokacije.
Glede padca javnomnenjske podpore tako vladi kot stranki Gibanje Svoboda je dejal, da štejejo le volitve. "Ankete so lahko dobrodošel pokazatelj na pol poti, kako ti gre, ampak kdor bo svojo politiko ravnal po anketah in ne ciljih, ki se jim je zavezal na začetku mandata in za kar je v resnici dobil podporo volivcev, ne more dobro zaključiti. Sam se držim tega, kar je zapisano v koalicijski pogodbi," je prepričan. So pa včasih nekateri ukrepi, dokler se ne pokažejo rezultati, manj priljubljeni ali manj razumljeni, je poudaril.
Zadnje se je po njegovih besedah izkazalo tudi ob ideji o rekonstrukciji vlade z namenom lažjega usklajevanja resorjev v popoplavni obnovi. "Šlo je za predlog, svoje razmišljanje rad delim z javnostjo, mogoče v politiki to ni najboljše sprejeto," ugotavlja Golob in zatrjuje, da je na znanje vzel dano lekcijo.
Vlada sicer še vedno ne deluje v polni zasedbi, po razrešitvi kmetijske ministrice Irene Šinko premier v DZ še vedno ni poslal predloga za novega ministra. To funkcijo bo zaupal Vojku Adamiču, po Golobovih besedah pa bodo kandidata v DZ zaslišali še ta ali prihodnji teden. To bo mogoče šele, ko bo predsednik vlade v DZ poslal predloga za njegovo imenovanje na čelo kmetijskega resorja.
Dinamika v poslanski skupini je burna
Sodelovanje s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in tudi parlamentom je označil za korektno. Znova je zatrdil, da odstopa predsednice DZ ni zahteval, zanikal je tudi, da bi v ozadju potekali dogovori o njeni razrešitvi. "Notranja dinamika v tako veliki poslanski skupini in stranki se bo vedno dogajala. Ker smo mladi in novi, je mogoče ta dinamika bolj burna, kot je v kakšni ustaljeni stranki, kjer so vse te procese že dali skozi. Mi jih moramo v živo pred občinstvom, a tako pač je," se je odzval tudi na izključitev poslanke Mojce Šetinc Pašek iz stranke.
Glede odnosov s predsednico republike Natašo Pirc Musar pa je dejal, da imata zasebno odličen odnos, med njunima uradoma pa vlada "razmejitveni način delovanja". Ob tem je zatrdil tudi, da predsednici ne zameri zaposlitve nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar v njenem uradu, kjer po njegovem mnenju deluje politično. "Na kakšen način deluje, naj si vsak ustvari mnenje," je dejal. V besedah predsednice v nedavnem nagovoru DZ je videl dobronamerno kritiko, ki je koristna. "Marsikaj od tega, kar je bilo rečeno, sem prepoznal tudi sam," je dejal.
Golob se je v času nagovora predsednice mudil na vrhu Sveta EU, na katerem so se voditelji držav članic usklajevali o dolgoročnem proračunu EU, ki vključuje tudi 50 milijard makrofinančne pomoči Ukrajini v prihodnjih štirih letih. Temu nasprotuje madžarski premier Viktor Orban, ki je s tem za zdaj preprečil sprejetje celotnega proračuna. Pogajanja se nadaljujejo februarja, 26 članic pa po Golobovih besedah išče alternativni načrt, "kako isti proračun realizirati brez Madžarske".
Ob Orbanovi odsotnosti pa so nato voditelji EU podprli začetek pristopnih pogajanj s Kijevom. Začetek postopka ima za Ukrajino po Golobovem mnenju simbolno in transformativno moč, saj bo morala Ukrajina začeti izvajati reforme.
Še pred začetkom vrha se je Golob sestal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Golob je dejal, da je ob tem, ko je bila energetska draginja najpomembnejša tema v Evropi, stkal zelo pomembne in osebne vezi z marsikaterim evropskim voditeljem.
Po njegovih besedah so v teku pogajanja glede investicije francoskega Renaulta, da začne električne avtomobile proizvajati v Sloveniji.
Po Golobovem intervjuju sta na TV Slovenija nastopila prvaka SDS in NSi Janez Janša in Matej Tonin. Izpostavila sta, da vladi uhajajo vajeti iz rok na številnih področjih, eno najbolj kritičnih pa je zdravstvo. "Če danes pogledate rezultate – od napovedi ministra Bešiča Loredana, da bomo šli v smeri modernega evropskega zdravstva, smo danes v še bolj državnem zdravstvu v smislu Venezuele, Kube in tako naprej. Tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje je dobilo ZZZS. Takrat, se spomnite, je bil velik prekršek, da so neke zavarovalnice ustvarile 50 milijonov presežka, ki so ga itak investirale nazaj. Danes, ko je to prevzela država, je 140 milijonov evrov minusa. Jaz se sprašujem, kako," je poudaril Tonin.
Vodji opozicije se s pogledi vlade razhajata tudi pri vprašanju davkov. "Z nižjimi davki oziroma, tako bom rekel, razumnimi davki se da vedno pobrati več kot z nerazumnimi. Ravno zaradi tega, ker ljudje, davkoplačevalci, gospodarstvo, ravnajo logično. Torej cilj so razumni davki. Razumni davki niso vedno enaki v vseh okoliščinah, se pa vedno da z neko logiko, z normalno pametjo, tudi s socialnim dialogom seveda doseči to ravnotežje. Ena največjih napak te vlade je bila, da je postopno zviševanje neto plač, ki je temeljilo na razbremenitvi, ki smo jo s to mini reformo spravili skozi parlament, v prejšnjem mandatu zaustavila," je izpostavil Janša.
Eno od vprašanj, pri katerem Tonin in Janša ne delita istega mnenja, je imenovanje sodnikov, saj v NSi zagovarjajo rešitev, po kateri bi sodnike predlagal sodni svet, imenovala pa bi jih predsednica republike, medtem ko bi v SDS raje videli, da bi sodnike še naprej imenoval parlament. "Na koncu je parlament, ki lahko v nekaterih primerih, mislim, da je bilo šest ali osem takšnih primerov, zavrne neprimerne sodnike, lahko pa tudi marsikdo ni bil predlagan, ker se je bal javnosti, postopka. Zdaj se pa postopek zapira, sodni svet ne odloča na sejah, ki jih prenaša vaša televizija, predsednica to podpiše. Če bo ta sprememba sprejeta, bo na koncu ljudstvo, v imenu katerega sodniki sodijo, izvedelo, kdo bo sodnik, potem ko bo ime objavljeno v uradnem listu, tudi ko bo šlo za najvišje sodne funkcije," je pojasnil Janša.
