Domnevno koruptivni bančni posli so v javnost prišli leta 2018, ko je solastnik medtem že propadlega ruškega podjetja Agroruše Veselin Djurovič policiji prijavil nekdanjega šefa mariborske hranilnice Lon Matjaža Majcana, ki naj bi od njega skušal dobiti 170.000 evrov v zameno za odpis 1,7 milijona evrov dolga pri Novi KBM.

Časnik Večer piše, da naj bi mu bančnik zagotavljal, da če bo položil 170.000 evrov pri mariborskem notarju Gorazdu Šifrerju in sklenil notarski sporazum, bo za družbo Agroruše pri banki uredil odpis obveznosti do banke. Djurovič je komunikacijo skrivaj posnel, ko z dogovorom ni bilo nič, pa je posnetek odnesel na policijo.

V telefonske pogovore z Majcanom, ki mu je policija prisluškovala, se je ujel marsikdo, vsi pa niso končali na zatožni klopi, saj se je število osumljenih do vložitve obtožnice s prvotnih 13 zmanjšalo na šest. Glavna akterja za tožilstvo sta ostala notar Šifrer in Majcan. Med trojico oproščenih je bila tudi Marjeta Tominc, zastopnica družbe K2 Finance.

Napaka tožilstva?

Tožilka Mojca Petan Žura je po slabem letu sojenja za vse tri predlagala zaporno kazen, sodni senat pod vodstvom Boštjana Polegeka pa jih je očitkov oprostil. Večer poroča, da je sodnik že dejal, da so bili priča "zelo nenavadnemu postopku na podlagi precej nenavadne obtožbe".

Polegek je spomnil, da je bila glavni očitek Majcanu in notarju v fazi preiskave, da sta "sodelovala pri koruptivnih dejanjih neznanih uslužbencev z bančnimi uslužbenci, ki naj bi zahtevali podkupnino za prestrukturiranje gospodarskih družb", pozneje pa je tožilstvo, ki za to ni zbralo dovolj dokazov, pričelo zatrjevati, da je Majcan lažno zatrjeval korupcijo na banki.

Kot je v obrazložitvi sodbe dodal sodnik, je jasno, da z ravnanjem obtoženih ni bilo vse v redu, a po presoji sodišča Majcan in Šifrer nista goljufala na način, kot jima je očitalo tožilstvo.

Drugi postopek iz prisluhov se je končal z obsodbo

Drugačna pa je bila odločitev o drugem delu obtožbe, v katerem sta se Majcanu na zatožni klopi pridružila še Nataša Matijevič, takrat zaposlena v mariborski Snagi, in direktor podjetja Klemaks gradnje Sebastijan Selinšek.

Slednji je Majcanu pomagal pri kaznivem dejanju nedovoljenega sprejemanja daril s tem, ko je svojemu prijatelju, ki je potreboval stanovanjski kredit, posredoval Majcanovo zahtevo, da bo moral za pomoč pri ureditvi kredita dati 2000 evrov podkupnine.

Selinšek se je v prisluhih Majcanu znašel tudi v času priprav na projekt prenove strehe glavne mariborske avtobusne postaje, prav tako Nataša Matijevič, ki ji je tožilstvo očitalo, da je pri izbiri ponudnika za obnovo strehe dala prednost Selinškovemu podjetju in da je kot protiuslugo za to zase in za Majcana zahtevala nedovoljeno nagrado.

Čeprav so vsi trije obtožbe zanikali, je sodišče Majcana obsodilo na dve leti, Natašo Matijevič in Selinška pa na osem mesecev zapora. Vsem trem je izreklo tudi stranske denarne kazni.