Solčavski govor je najzahodnejši govor štajerske narečne skupine in različek zgornjesavinjskega narečja slovenskega jezika, ki ga govorijo na območju občine Solčava.

Občina Solčava kot lokalna skupnost s podporo društvom in prireditvam, ki potekajo ali so vodene v solčavskem govoru, podpira vse oblike ohranjanja živega govorjenega jezika. Foto: Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine/Viktor Lednik
Občina Solčava kot lokalna skupnost s podporo društvom in prireditvam, ki potekajo ali so vodene v solčavskem govoru, podpira vse oblike ohranjanja živega govorjenega jezika. Foto: Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine/Viktor Lednik
Primeri solčavskih izrazov (klik za povečavo). Foto: Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine
Primeri solčavskih izrazov (klik za povečavo). Foto: Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine

Občina Solčava je januarja 2019 na koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine ‒ Slovenski etnografski muzej, naslovila pobudo za vpis solčavskega govora v Register nesnovne kulturne dediščine. Pobuda je bila vložena z znatno podporo nosilcev nesnovne dediščine Petra Weissa, Marte Orešnik in Zavoda Poseben dan ‒ zavoda za pristna doživetja.

Ker je bila Solčava z okolico nekdaj veliko bolj povezana s Koroško, kot je danes, so solčavski govor zaznamovali mnogi vplivi koroške narečne skupine. Zaradi vnašanja narečnih besed od drugod, predvsem pa zaradi sodobnejšega načina življenja in s tem izginjajoče materialne kulture, so mnoge besede solčavskega govora že izginile iz vsakdanje uporabe.

Zgornjesavinjsko narečje proučuje kot dialektolog in doktor jezikoslovja na znanstveni ravni Peter Weiss. K solčavskemu govoru prispeva strokovno ozadje, ideje za delo in poznavanje razmerja med narečjem in knjižnim jezikom ter spodbuja k rabi narečij v lokalnem okolju.
Marta Orešnik zbira in zapisuje narečno gradivo. Pri prebivalcih vzbuja zanimanje za posebnosti in ohranjanje solčavskega govora. Je pobudnica in urednica Stare sredice, priloge občinskega glasila Utrip, v pripravi pa so še njena druga dela s področja narečnih besed in ledinskih imen. Zavod Poseben dan - zavod za pristna doživetja izvaja vodenja in animacije v solčavskem narečju, v spremstvu domače besede namreč interpretira kulturno dediščino Solčavskega.

Občina Solčava kot lokalna skupnost s podporo društvom in prireditvam, ki potekajo ali so vodene v solčavskem govoru, podpira vse oblike ohranjanja živega govorjenega jezika. Zlasti je pomemben prispevek podružnične Osnovne šole Solčava in Kulturnega društva Franc Herle Solčava.

Zaveza za ohranitev jezika
Pobuda je bila pri koordinatorju nesnovne kulturne dediščine, Slovenskem etnografskem muzeju, prepoznana kot primerna za vpis v register z utemeljitvijo, da ustreza postavljenim merilom. Vpis v register pomeni za Občino Solčava zavezo, da bodo njihov živi govorjeni jezik uporabljali v vsakdanji komunikaciji in ga prenašali na mlajše govorce.