Zvišali bi minimalno plačo. Takšna je želja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

»Zveza svobodnih sindikatov Slovenije« (ZSSS) med osrednje teme v 2024. uvršča zvišanje minimalne plače, ki naj bi bilo vsaj 7,5-odstotno, davčno reformo, ki bo v primeru razbremenitve plač bolj obremenila premoženje, nove dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, med drugim z osnovami plačnega modela v zasebnem sektorju, pokojninsko reformo in ureditev področja zdravstvenega zavarovanja.

Med prvimi izzivi letos bo uskladitev minimalne plače, je na novinarski konferenci nakazala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Ta se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa tudi z gibanjem plač, zaposlenosti in rasti BDP. Sestanek socialnih partnerjev na to temo bo v petek, sindikati pa bodo zahtevali najmanj 7,5-, in ne le 4,2-odstotno zvišanje, kolikor je decembra znašala letna inflacija, je napovedala.

Glede na to, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, pričakujejo tudi pogostejše izračune teh stroškov – zdaj se jih namreč pripravlja le vsakih šest let. Ministrstvo naj bi že pripravilo predlog ustreznih sprememb.

Med osrednjimi temami letošnjega leta bo po oceni Jerkičeve tudi davčna reforma. V ZSSS pozivajo, naj bo uravnotežena. Če se bodo razbremenile plače, bo treba dodatno obdavčiti premoženje, so prepričani.

Zavzemali se bodo

Poleg tega, tako Jerkičeva, je treba zagotoviti razbremenitev srednjega razreda ter ustrezno razmerje med davčno in socialno politiko, tako da se ne bo dogajalo, da bo nekdo, ki se mu bo zvišala plača, na koncu finančno na slabšem. Zavzemali se bodo za enako obremenitev vseh oblik dela in za spremembe pri normiranih s. p., ki zaslužijo tudi 70.000 evrov na leto, pa so davčno izenačeni s tistimi na minimalnih plačah. Še naprej bodo nasprotovali uvedbi socialne kapice.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko pričakuje drugi krog pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Nasloviti bo treba teme iz prvega kroga, je poudaril, med njimi pa omenil možnost skrajšanja polnega delovnega časa s 36 na 30 ur na teden, 48-urni neprekinjeni mesečni počitek, ki ga v nekaterih panogah, kot sta trgovina in gostinstvo, še vedno ni, dodatek za sobotno delo, obvezno božičnico.