Na lanskoletnem Vrhu slovenskega gospodarstva so si, kot je spomnila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, zastavili ambiciozne cilje, da bi v Sloveniji do leta 2030 povečali izvoz na 95 milijard evrov, povprečno bruto plačo na 3200 evrov in produktivnost na zaposlenega na 88.000 evrov.
S tem v mislih so se lotili priprav dogovora o strateškem sodelovanju med vsemi osrednjimi deležniki, in aprila letos je bilo podpisano zavezništvo med gospodarstvom, koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov, rektorsko konferenco in vlado. Dokument vsebuje konkretne cilje, med drugim povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 2,8 odstotka BDP, debirokratizacijo in davčno razbremenitev na področju raziskav in razvoja ter ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada.
"Pol leta je seveda premalo, da bi lahko pričakovali tektonske premike, pa vendar smo nekatere od ciljev zavezništva že dosegli," je povedala Nahtigal in izpostavila, da zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti namenja že en odstotek BDP proračunskega denarja raziskavam in razvoju.
Vzpostavljena je bila tudi agencija Aris, ki naj bi bolj učinkovito, celostno in ciljano upravljala s sredstvi, namenjenimi inovacijski dejavnosti. Blizu je tudi ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada. Prav tako bo država še naprej podpirala in financirala strateška razvojno-inovacijska partnerstva. "Skratka, nekaj smo že naredili, predvsem pa smo postavili dobre temelje za nadaljnje delo, ki nas še čaka," je dejala.
Opozorila je, da je po svetovnem inovacijskem indeksu Slovenija padla od najboljše uvrstitve na lestvici, ki ga je dosegla leta 2012, za sedem mest in je trenutno na 33. mestu. Prav tako je Slovenija letos nazadovala po deležu strokovnjakov informacijsko-komunikacijske tehnologije v celotnem številu zaposlenih.
Nahtigal je izpostavila tudi pomen trajnostnega razvoja in zelenega prehoda. "Pa vendar pri tem moramo paziti, da gospodarstva ne zadušimo. Če slovenske industrije ne bomo zaščitili pred umazano in ceneno konkurenco iz tujine, če ji ne bomo zagotovili dolgoročno stabilnih in cenovno konkurenčnih virov energije, se lahko od nje poslovimo," je opozorila.
Zato so na GZS neizprosni glede vsebine nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. "Veliko naporov vlagamo, da bi se s pripravljavci tega dokumenta uglasili glede prihodnosti slovenske industrije in energetske samozadostnosti," je poudarila.
Tudi drugi gospodarstveniki so na panelu opozorili na obremenitve in težave pri prehodu v ogljično nevtralno družbo. Anketa je sicer pokazala, da že 76 odstotkov podjetij izvaja projekte zelenega prehoda.
Generalni direktor BASF Slovenija Simon Franko je opozoril, da je evropska zakonodaja na tem področju preveč kompleksna in preveč ambiciozna za večino evropskih podjetij. Zato se boji, da bo to pomenilo večjo nekonkurenčnost evropskega gospodarstva in eksodus industrije iz Evrope. Nujno se mu zdi odprtje teh tem v slovenskem in evropskem prostoru.
Glavni izvršni direktor TAB Mežica Roman Burja je poudaril, da zeleni prehod ne bo poceni, zato so potrebne investicije in verjetno tudi širši družbeni konsenz. "Potrebno bo sodelovanje med podjetji in vlado, pa tudi gospodarstveniki, da si izmenjamo izkušnje in znanja," je izpostavil Burja. Podjetja kot največja ozka grla za izvedbo zelenega prehoda vidijo financiranje, okoljevarstvena dovoljenja, nejasno zakonodajo, pomanjkanje kadrov in umeščanje v prostor.
Tudi pri zelenem prehodu bo bistvena inovativnost, so izpostavili gospodarstveniki in med drugim podali predloge za izboljšanje pogojev za zagonska podjetja. Predsednica Poslovnih angelov Nina Dremelj je opozorila, da doslej v Sloveniji nismo imeli dobrega sistema financiranja inovativnih podjetij, se pa obetajo nekatere dobre novosti, med drugim ustanovitev treh skladov.
Te novosti je izpostavil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter zagotovil, da na tem področju aktivno delujejo in da potekajo tudi dogovori z ministrstvoma za gospodarstvo ter finance.
Poleg tega je Papič izpostavil več kot pol milijarde evrov, ki bo prihodnje leto na voljo za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Direktorica družbe Adria Dom Marta Kelvišar ob tem upa, da pri razpisih ne bo prevladala birokracija, ki, kot je opozorila, duši inovativnost. Pojasnila je, da je pri razpisih potrebna predvidljivost, da podjetja lahko načrtujejo tudi svoje kadrovske in finančne resurse.
