Pregled - svet, 7. 3. (četrtek)

WASHINGTON - Švedska je uradno postala 32. članica zveze Nato in se po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti. Članstvo Švedske v Natu pomeni zmago za svobodo, je na slovesnosti ob deponiranju dokumentov o pristopu na ameriškem zunanjem ministrstvu dejal švedski premier Ulf Kristersson. Vstop Švedske sta med drugim pozdravila ameriški predsednik Joe Biden in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg pa je poudaril, da sta s tem tako Švedska kot Nato postala močnejša in varnejša.

BUKAREŠTA - Evropska ljudska stranka (EPP) je potrdila predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko na junijskih evropskih volitvah. EPP je v sredo sprejela tudi volilni program, v katerem se je zavzela za varno Evropo in krepitev obrambnih zmogljivosti EU v koordinaciji z zvezo Nato. Napovedala je tudi zavzemanje za interese kmetov, malih in srednje velikih podjetij ter nadaljnjo podporo Ukrajine.

KAIRO/GAZA - Delegacija Hamasa je zapustila Kairo, kjer so potekali pogovori za sklenitev novega premirja v Gazi. Pogajanja naj bi se nadaljevala prihodnji teden. Krivda za to, da v pogajanjih ni bilo preboja, je po navedbah Hamasa na strani Izraela, ki da je zavrnil zahtevo skupine po umiku izraelske vojske iz Gaze, krepitvi dotoka humanitarne pomoči in vrnitvi razseljenih Palestincev.

HAAG/TEL AVIV/BRUSELJ - Južna Afrika je v sredo vložila nujno vlogo na Meddržavnem sodišču (ICJ), s katero je sodnike pozvala, da Izraelu zapovejo, naj spričo humanitarne krize omogoči večjo dobavo pomoči v Gazo. Pretoria je ob tem Izrael znova obtožila hudih kršitev konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Izrael je na kritike odgovoril, da v enklavo prihaja več pomoči kot kadarkoli od začetka vojne. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je na obisku v Izraelu opozoril, da je humanitarni sistem v Gazi na robu propada.

PRAGA/BRATISLAVA - Češka vlada pod vodstvom premierja Petra Fiale se je v sredo odločila preložiti načrtovano srečanje s slovaško vlado, naklonjeno Rusiji. Eden od razlogov naj bi bilo srečanje slovaškega zunanjega ministra Juraja Blanarja z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Fiala je opozoril na očitna razhajanja v nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih obeh držav, pri čemer je nekatere dejavnosti slovaške vlade označil kot problematične. Iz Bratislave so sporočili, da svoje zunanje politike ne bodo spreminjali.

OSLO/MOSKVA/VILNIUS - Okoli 20.000 vojakov iz 13 članic Nata je začelo z veliko vojaško vajo na skrajnem severu Norveške, imenovano Nordijski odgovor 2024. Gre za novo v nizu vaj, ki simulirajo obrambo pred teoretičnim napadom na severnoatlantsko zavezništvo. Moskva je Nato obtožila, da z manevri destabilizira razmere v svetu. Litovska vojaška obveščevalna služba pa je opozorila, da se Rusija ob vojni v Ukrajini pripravlja tudi na dolgoročno konfrontacijo z Natom.

MOSKVA - Rusija je na pogovor poklicala ameriško veleposlanico in zagrozila z izgonom ameriških diplomatov v znak protesta proti domnevnemu vmešavanju ZDA v notranje zadeve Moskve. Do očitkov na račun Washingtona prihaja teden dni pred predsedniškimi volitvami, na katerih naj bi po pričakovanjih ponovno zmagal Vladimir Putin.

SANA - Število smrtnih žrtev raketnega napada na ladjo v Adenskem zalivu v sredo je naraslo na tri, še najmanj štirje pa so ranjeni, je sporočila ameriška vojska. To je prvič, da so napadi hutijevcev na mednarodni pomorski promet terjali smrtne žrtve. Jemenski uporniki so sporočili, da so streljali na ladjo, potem ko posadka ni upoštevala opozoril.

BRUSELJ - V EU v skladu z aktom o digitalnih trgih od odslej za šest tehnoloških velikanov, med njimi Alphabet, Meto in Microsoft, veljajo posebne obveznosti. Nova pravila po prepričanju Bruslja prinašajo koristi poslovnim in končnim uporabnikom, slednji bodo med drugim lažje menjavali platforme.

FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) skladno s pričakovanji četrtič zapored ni spremenil osrednjih obrestnih mer za območje z evrom, potem ko jih je v rekordnem nizu zaostrovanja denarne politike od julija 2022 do oktobra lani dvignil desetkrat zapored. Obrata v denarni politiki po mnenju analitikov ni pričakovati pred junijem.

MADRID - V Španiji so vladajoči socialisti premierja Pedra Sancheza s katalonskimi strankami v sredo dosegli nov dogovor glede zakona o pomilostitvi katalonskih separatistov, ki jih preganjajo zaradi poskusa odcepitve leta 2017. Stranka Skupaj za Katalonijo (Junts) je namreč glasovala proti prvemu zakonu, potem ko je bil njihov predlog o razširitvi zakona zavrnjen.

BERLIN - Nemčijo je zajel nov val stavk v železniškem in letalskem prometu. Večji del nemških železniških povezav je obstal, saj so nemški strojevodje začeli 35-urno stavko. Stavkajo tudi zaposleni pri letalskem prevozniku Lufthansa na več nemških letališčih ter varnostno osebje na letališčih v Frankfurtu in Hamburgu.

PEKING - Kitajski zunanji minister Wang Yi je ob robu zasedanja ljudskega kongresa tuje sile posvaril pred vmešavanjem v kitajske zadeve. Tisti, ki podpirajo neodvisnost Tajvana, se bodo opekli, je opozoril. Nedavne predsedniške volitve na Tajvanu je označil kot zgolj lokalne volitve v delu Kitajske. Še posebej je bil kritičen do poskusov ZDA pri omejevanju Kitajske. EU je sporočil, da je njena opredelitev Kitajske kot tekmice neustrezna.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v sredo razpravljal o vse slabšem položaju na Haitiju, kjer nekaznovano divjajo oborožene tolpe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da so razmere na Haitiju nevzdržne. Najmanj 15.000 ljudi je doslej zapustilo najbolj prizadete predele Port-au-Princa, nasilje tolp pa je letos po državi zahtevalo 1193 življenj.

BRUSELJ - EU je z Mavretanijo sklenila partnerstvu na področju migracij. Temeljilo bo na petih stebrih, ki so ustvarjanje delovnih mest, zaščita in azil, spodbujanje zakonitih migracij ter krepitev sodelovanja na področju nezakonitih migracij in pri upravljanju meje, so sporočili v Bruslju.

PARIZ - Tokratni februar je bil najbolj vroč na globalni ravni od začetka meritev in sicer za 1,77 stopinje Celzije v primerjavi s predindustrijsko dobo. V prvi polovici meseca je svet prvič zabeležil tudi štiri zaporedne dni, ko je temperatura za dve stopinji Celzija presegla predindustrijske ravni. Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je sporočil direktor službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Carlo Buontempo.