V prihodnjih dveh do treh letih direktor ZIT Nenad Šutanovac med drugim napoveduje precej večjo rast naložb v informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v javnem sektorju, pospešek pri razvoju umetne inteligence, širitev uporabe tehnologije 5G v poslovne namene, čedalje več zasebnih 5G-omrežij, podlaga za nove poslovne priložnosti in tako imenovano digitalno inoviranje pa bodo podatki, okoli katerih se bo prihodnje leto veliko dogajalo tudi zaradi nove regulative, ki jo pripravlja Evropska unija.
Kakšno je bilo po vaši oceni iztekajoče se leto za slovensko panogo IKT?
Ocenjujemo, da se bo leto končalo v skladu z našo napovedjo, da bodo prihodki panoge zrasli za 11 odstotkov ali celo nekaj več. IKT-podjetja so zelo zasedena s projekti s področja digitalizacije, omejuje jih le pomanjkanje kadrov. Pozna se tudi pozitiven vpliv subvencij države za spodbujanje digitalizacije gospodarstva, ki jo izvajajo IKT-podjetja.
So ukrepi države učinkoviti?
So. Na področju integracije digitalnih tehnologij v podjetjih smo na lestvici, ki države razvršča po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), najbolj napredovali in smo na devetem mestu med članicami EU. Zato je treba ukrepe odločno nadaljevati v prihodnjih letih. Pričakujem, da bosta vlada in njena služba za digitalno preobrazbo razumeli, da je digitalizacija ključna za dvig produktivnosti in konkurenčnosti ter s tem uspešnosti Slovenije in blaginje državljanov.
Ali IKT-podjetja občutijo visoko inflacijo in rast cen energentov?
Inflacija letos ni opazneje vplivala na rezultate panoge IKT. Gre namreč za večinoma storitveno dejavnost, pri kateri je delež energentov v stroških razmeroma majhen. Vpliv višjih cen energentov je v panogi kritičen le pri ponudnikih storitev podatkovnih centrov. Je pa vprašanje, kako bodo inflacija, precej višji stroški energentov in negotovost v gospodarstvu vplivali na nova naročila in projekte v prihodnjem letu.
Ali sta inflacija in rast cen energentov morda tudi priložnost za IKT, da ponudi ustrezne informacijske rešitve, ki bi podjetjem pomagale pri obvladovanju stroškov poslovanja in racionalizaciji porabe energije?
V času covida-19 smo se naučili, da digitalizacija omogoča večjo odpornost poslovanja proti kriznim razmeram. Dodatno omogoča tudi nadzor nad viri in porabniki energije ter optimizacijo porabe energije v poslovnih stavbah in proizvodnji. Podobno velja v energetiki, kjer gre za optimizacijo proizvodnje in obvladovanje čedalje kompleksnejšega energetskega sistema. Te krizne razmere so vsekakor priložnost za hitrejši zeleni prehod in uvajanje krožnih poslovnih modelov, kjer je digitalizacija prav tako ključna.
Analitsko podjetje Gartner za regijo EMEA v letu 2023 napoveduje 3,7-odstotno rast trga IKT. Kaj napovedujete za slovenski trg IKT?
Smo optimisti in za slovenski IKT znova napovedujemo rast, ki bo precej večja od splošne rasti v gospodarstvu.
Kako ste prišli do teh številk?
Napoved smo pripravili skupaj z našo analitiko na Gospodarski zbornici Slovenije. Temelji na napovedih splošne gospodarske rasti ter na korelacijah in specifikah za panogo IKT. Če pa se bodo gospodarske razmere občutneje spremenile, denimo če ne bomo ustrezno obvladovali stroškov energentov, bo to imelo zelo negativen vpliv na številne industrijske panoge, posredno pa tudi na IKT.
Kaj vse bo prihodnje leto še vplivalo na trg IKT?
Tudi sami v Združenju za informatiko in telekomunikacije s številnimi pobudami soustvarjamo tako imenovano digitalno poslovno okolje. To je podporno okolje za hitrejšo digitalizacijo gospodarstva in rast panoge. Poleg ukrepov države za podporo digitalizacije gospodarstva so po mojem mnenju pomembni sestavni deli poslovnega okolja še digitalna povezljivost, kjer v Sloveniji lepo napredujemo, in digitalne kompetence, vključno s problematiko pomanjkanja IKT-strokovnjakov, kjer pa imamo precej več težav. Poslovno okolje za boljšo ali slabšo digitalizacijo pa zaokrožujejo digitalne javne storitve in zakonodaja.
Na področju zakonodaje nas čaka kar nekaj novosti. Katere bodo po vašem najpomembnejše?
Področje regulative je v EU v zadnjem času zelo živahno. Uveljavlja se akt o digitalnih storitvah, ki bo preprečeval nezakonite vsebine na spletu in zagotavljal varovanje pravic uporabnikov na spletu. Akt o digitalnih trgih bo omejil ekonomsko moč velikih spletnih platform, saj imajo danes monopolne položaje. V pripravi sta akt o umetni inteligenci in akt o podatkih, vzpostavljajo se podatkovni prostori za različne vertikale. Gre za regulativo in aktivnosti, ki krepijo enotni digitalni trg v EU. Zanj je ključno, da se krepi enotni trg podatkov in s tem konkurenčno okolje, ki bi bilo vsaj približno primerljivo z ZDA in Kitajsko.
Kako pa bo z novimi zakoni v Sloveniji?
V Sloveniji bo začel veljati novi zakon o osebnih podatkih, v pripravi pa je tudi zakon o obvezni izmenjavi e-računov med podjetji, ki bi tudi precej pospešil procese digitalizacije v gospodarstvu.
Veliko novosti bo tudi na področju trajnostnega poslovanja.
Res je. Na ravni EU se vzpostavlja regulativa na področju trajnostnega poslovanja. Ta bo od podjetij zahtevala, da poleg ekonomskih v svoja poročila vključijo tudi okoljske in socialne vidike poslovanja. Pripravlja se digitalni potni list za izdelke, ki bo zagotavljal njihovo sledljivost po celotni dobavni verigi. Gre za zelo pomembne pozitivne premike v smeri omejevanja vpliva človeka na okolje in podnebne spremembe.
Gartner ocenjuje, da se je letos poraba za IKT v javni upravi v svetu povečala za pet odstotkov. Kako je pri nas in kaj lahko pričakujemo v letu 2023?
Ocenjujemo, da se poraba v javnem sektorju tudi pri nas povečuje po podobni stopnji. Občutnejšo rast pa pričakujem v prihodnjih dveh do treh letih, ko se bodo začeli izvajati projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, v katerem je več kot 80 odstotkov sredstev namenjenih projektom v javni upravi. Med njimi je zelo pomembno področje digitalizacije zdravstva, saj omogoča reševanje številnih težav, ki so se danes nakopičile v zdravstvu in jih čutimo vsi.
Kako pa?
Poenostavi lahko delo zdravnikov in drugega zdravniškega osebja, prevzame in pohitri mnogo administrativnih opravil, poveča preglednost, skrajša čakalne vrste, predvsem pa precej izboljša storitev za pacienta. Tudi covid-19 je razkril nekaj teh priložnosti.
Sodobno gospodarstvo nenehno išče nove priložnosti z uvajanjem novih rešitev in storitev, ki temeljijo na avtomatizaciji, oblaku, umetni inteligenci in drugih novih tehnologijah. Kakšne trende na tem področju lahko pričakujemo v letu 2023 pri nas?
Pričakujem, da bo umetna inteligenca v prihodnjih dveh do treh letih v Sloveniji doživela pospešek. Imamo namreč znanje, strokovnjake, številne dobre primere iz prakse in pa potrjen nacionalni program za umetno inteligenco. Letos sta se močno razširili pokritost z omrežjem 5G in njegova uporaba med fizičnimi uporabniki, v prihodnjih dveh letih pričakujem pospešek tudi pri poslovni uporabi in zasebnih omrežjih 5G. Temelj iskanja novih poslovnih priložnosti oziroma digitalnega inoviranja pa bodo podatki. Številne pobude in tudi regulativa, ki sem jo prej naštel, bodo močno pospešili nove storitve in načine izkoriščanja podatkov v poslovne namene. Tu se skrivajo najpomembnejše poslovne priložnosti za podjetja tako rekoč vseh panog.
