Ustvarjalki podkasta in Marko Bitenc. Foto: Prvi
Ustvarjalki podkasta in Marko Bitenc. Foto: Prvi

"Slovenija ustvari 29.800 evrov na prebivalca, uvrščamo se v sredino povprečja članic Evropske unije, nikakor nismo revni, zato ni nobenega razloga, da 150 tisoč državljanov nima svojega osebnega zdravnika," meni Bitenc. Po njegovem mnenju gre za problem v upravljanju države na splošno, še posebej pa zdravstvenega sistema. To, da imamo nevzdržno dolge čakalne dobe, je le eden od znakov, da je napaka v upravljanju, ne pa v višini denarnih sredstev.

Ob tem Marko Bitenc pojasnjuje, da javno zdravstvo določa izključno en dejavnik, in sicer da zavarovanec, ki solidarnostno vplačuje v zdravstveno blagajno, dobi kakovostno zdravstveno storitev, ko jo potrebuje, brez dodatnega plačevanja iz svojega žepa.

Izvajalci javne zdravstvene službe pa so lahko državni, občinski, zasebni, tudi verske institucije ... "Popolnoma napačno je terminološko izhodišče, ki prevladuje v Sloveniji, in sicer da je državno zdravstvo enako javnemu zdravstvu." To ni res, poudari Bitenc, in nadaljuje, da bi se Gibanje za ohranitev javnega zdravstva pravzaprav moralo preimenovati v Gibanje za okrepitev državnega dela javnega zdravstva. Potem bi bilo javnosti bolj jasno, za kaj v resnici gre.

V Medicinskem centru Ljubljana med drugim delujeta Kirurgija Bitenc in Zavod Zdravje. Poslovni model obeh je vezan na storitve, ki jih razpisuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kritiki menijo, da je uspešno poslovanje obeh zdravstvenih ustanov posledica odločitve, da se prijavljata zgolj na razpise za manj zahtevne in bolj dobičkonosne storitve. Bitenc to odločno zavrne. "To nikakor ne drži. V Kirurgiji Bitenc opravimo več kot 60 odstotkov operacij pljučnega raka v Sloveniji. Ni se še zgodilo, da bi zavrnili kakšnega bolnika. To, da imamo koncesijo, pomeni le, da pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje določa, kaj in po kakšni ceni moramo to narediti. Absolutno ne gre za samopostrežno trgovino, programi so zelo natančno določeni." In nadaljuje: "Mi bi vsekakor želeli več programov za več področij, vendar nam jih ZZZS kljub presežnemu povpraševanju ne dodeli. In na področjih, kjer ne dobimo koncesije, morajo pacienti pač plačevati samoplačniško. Vendar je tega razmeroma malo. V Kirurgiji Bitenc je namreč 99 odstotkov naših storitev opravljenih s koncesijo, v Zavodu Zdravje pa približno 80 odstotkov."

Marko Bitenc, Medicinski center Ljubljana

V Kirurgiji Bitenc so lani od ZZZS-ja prejeli 8,2 milijona evrov za opravljene storitve, kar je 2 milijona več kot leto prej. Ali to pomeni, da se tehtnica v javnem zdravstvu nagiba v prid zasebnikov? Nikakor, odgovarja Bitenc. "Gre zgolj za našo prožnost prilagajanja potrebam zavarovancev. Mi smo sposobni ves čas povečevati produktivnost, zdaj je ta za petino nad povprečjem javnega financiranja."

Stavko zdravnikov Fidesa, ki se preveša v 10. teden, Bitenc podpira. "Ta stavka je upravičena, tako kot upor sodnikov. Če imamo koalicijo, ki je zmagala s parolo spoštovanja pravne države, NI sprejemljivo, da podpiše zavezo, po kateri mora do konca leta 2023 določiti plačni steber zdravnikov, potem pa tega ne stori. Če bi privolili v to, bi bili privrženci gnilega konformizma. Kakor koli, to pravzaprav sploh ni prava stavka. Vsi zdravniki namreč delajo 40 plus 8 ur na teden, tako kot je evropska direktiva. Gre zgolj za prikaz nemoči ..."

Prvega aprila bodo sicer na Golniku začeli graditi novo kliniko, končana bo v 18 mesecih. Naložba je vredna 30 milijonov evrov. Petino bodo financirali iz svojih lastnih virov, preostanek z dolgoročnimi bančnimi posojili. Naš način poslovanja je neprofiten, poudarja Bitenc. "To pomeni, da si dobička prek dividend ne prilasti lastnik, ampak ga namenimo za razvoj dejavnosti. S tem dvakrat koristimo družbi: iz proračuna državi ni treba vlagati v bolnišnico, hkrati zaposlujemo in zagotavljamo dostop do javnega zdravstva."

Z iskanjem zdravnikov Bitenc, kot pravi, nima težav. Nagrajuje jih po uspešnosti in produktivnosti, več kot 90 odstotkov jih ima zaposlenih. Večja težava je zaradi izjemnega pomanjkanja srednjih medicinskih sester. "Na prvem mestu kadrovske nedohranjenosti niso zdravniki, ampak srednje medicinske sestre. Zadnji dve koaliciji sta jih degradirali in zdaj so prodajalke. One so 24 ur na dan ob bolniku, menjajo plenice, čistijo bruhanje, tiste, ki so ostale, pa dobivajo manj, kot je zajamčena plača. Za take poklice bi morali davkoplačevalci zahtevati njihovo plačilo. To so zaposleni, ki imajo en prost konec tedna na mesec ... podobno kot negovalni kader, od katerega bomo zaradi staranja prebivalstva vse bolj odvisni," sklene Bitenc.