NIJZ in Univerza na Primorskem v aktivnosti za zmanjšanje kostno-mišičnih obolenj

Vodja projekta Promocije aktivnosti za preprečevanja kostno-mišičnih obolenj in psiho-socialnih tveganj (PKMO) pri delu, ki ga v okviru NIJZ vodi Ticijana Prijon, na osnovi analize bolniškega staleža v obdobju 2015-2019 poudarja, da gre za najbolj razširjeno zdravstveno težavo med delovno aktivno populacijo, o kateri pa je v javnosti še vedno premalo znanega.

Analize večletnega trenda zdravstvenega absentizma kažejo, da so najpogostejši vzroki bolniškega staleža z največjim odstotkom in številom zgubljenih koledarskih dni na zaposlenega bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve pri delu in zunaj dela, duševne in vedenjske motnje, infekcijske in parazitarne bolezni ter bolezni dihal.

Po podatkih NIJZ je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v letu 2015 izgubljenih 11.909.927 delovnih dni, v letu 2019 pa 16.242.330, kar predstavlja več kot 36-odstotno rast. Število primerov bolniškega staleža v letu 2019 se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za skoraj 25 odstotkov. V letu 2015 je začasna odsotnost od dela v povprečju trajala 13,85 dni, v letu 2019 pa 15,15 dni.

Narašča tudi število oseb, ki so v t.i. dolgotrajnem bolniškem staležu. V letu 2019 se je število oseb, pri katerih traja začasna nezmožnost za delo več kot 45 dni, v primerjavi z letom 2015 povečalo za 45 odstotkov, število oseb z bolniškim staležem, daljšim od enega leta, pa za več kot 82 odstotkov.

V opazovanem obdobju se je bolniški stalež skupaj povišal za več kot 22 odstotkov. Največji prirastek izgubljenih dni na zaposlenega pri boleznih kostno-mišičnega in vezivnega tkiva pa znaša 43 odstotkov, pri duševnih in vedenjskih motnjah je bil 40 odstoten.

Nujno je ukrepanje, zato je v sodelovanju NIJZ in Fakultete vede za zdravje z Univerze na Primorskem v koordinaciji Dorjane Zerbo Šporin nastala spletna stran pkmo.si, ki nudi učinkovit dostop do rešitve številnih vprašanj.

"Orodje je zelo enostavno, dostopno in razumljivo vsakomur. Imamo 11.000 registriranih uporabnikov, kar je glede na 950.000 delovno aktivnih ljudi v Sloveniji po ocenah za to področje veliko, sama pa si želim še veliko večji doseg. Žal projekt promoviramo v času covida-19, ko je vse fokusirano na virus, zato je ljudi težko doseči," je za STA povedala Prijonova.

Orodje temelji na vprašalniku, ki na preprost način svetuje, kako se posameznik lahko sooča s prvimi znaki bolezni in preventivo, da prepreči obolenja in olajša potek, opozarja pa tudi na morebitna tveganja glede na naravo dela, spol in starost. "Želja je, da čim več ljudi dobi informacijo, pa tudi, da se posameznika prepriča, da so nasveti pravi in da naj jih izvaja," je še navedla sogovornica. Pridobljeni nasveti gredo v vse smeri od aktivnega odmora do ustreznih ergonomskih ukrepov in tehnik sproščanja.

Prepričana je, da za zdravje največ lahko naredi človek sam: "Mi lahko pomagamo, svetujemo, naredimo diagnostike in tudi predpisujemo zdravila. Pomembna pa je aktivnost posameznika. Vsak se mora potruditi sam." Rešitve na spletu v okviru projekta PKMO pa lahko ponudijo pomembno dodatno pomoč.

Orodje samo za obvladovanje problematike ne bo dovolj. Pomemben sestavni del rešitve so po njenih besedah pogoji dela in promocija zdravja na delovnem mestu. "Analize kažejo, da se vsa sredstva, ki jih podjetja ciljno usmerijo v izboljšanje zdravja zaposlenih, vrnejo trikratno in ozaveščena podjetja to že izvajajo," je ugotavljala.

V osnovi gre za tehnično opremljenost, ergonomske delovne pripomočke, pa tudi za izboljšane klimatske pogoje in tehnično-organizacijski vidik procesa dela, pa tudi za ozaveščanje zaposlenih o tej akutni problematiki in stimulaciji k pravočasnemu ukrepanju.

Kot razlog za visoke številke Prijonova, ki so jo presenetili neuspehi obvladovanja kostno-mišičnih obolenj, našteva še več vzrokov. Pričakovan razlog za rast kostno-mišičnih obolenj je staranje prebivalstva, tudi strukture zaposlenih, saj Slovenija beleži porast ponovne vključitve starejših v delovne procese. Del razlogov se skriva znotraj zdravstvenega sistema, ki z dolgimi čakalnimi vrstami problematiko povečuje, in obdobje epidemije covida-19 je situacijo še otežilo.

Velik plus, ki ga je prinesla epidemija, je oblika dela od doma. Z njo so delavci manj izpostavljeni neposrednim pritiskom, posledično so zato manjša psihosocialna tveganja. Največja pomanjkljivost spremenjenih razmer pa so za mnoge slabši ergonomski pogoji.

Velika težava te večplastne težave je tudi reintegracija ljudi na delovnem mestu, ki se je z digitalizacijo delovnih procesov in hitrimi spremembami še povečala. "Nimamo adekvatne zaposlitvene rehabilitacije, ki bi potekala sočasno z zdravstveno." V tujini pri reintegraciji pomagajo strokovnjaki s področja medicine dela, psihologi, delovni terapevti, ki skupaj z delodajalci in zaposleni iščejo rešitve in spremembe ter pomagajo pri usposabljanju.

Bolniški stalež pa je lahko povezan tudi s kulturnimi, socialnimi, ekonomskimi, ekološkimi in drugimi dejavniki, ki so jim izpostavljeni delavci. "Zaradi tega ni le zdravstveni, temveč tudi ekonomski in socialni ter vsesplošni družbeni problem."

"Zagotovo bo potrebnih še več vlaganj v zdravstvo in preventivne projekte. Pa tudi v zgodnje ozaveščanje, že v osnovnih šolah, če želimo doseči spremembe," še meni Prijonova. Pri tem poudarja odgovornost vseh v družbi - delavcev, delodajalcev, medicinske stroke, pa tudi predstavnikov zdravstvene blagajne in politike.