Ker je marec posvečen ženskam, ki v tem mesecu praznujejo dva praznika, dan žena in materinski dan, je družba Educenter v okviru gradbenega sejma Megra v Gornji Radgoni pripravila okroglo mizo na temo žensk v gradbeništvu. Zbrani so lahko prisluhnili mnenju žensk o izobraževanju in pridobivanju kadrov v gradbeništvu, osebnim izkušnjam ter kariernim potem udeleženk okrogle mize, ki so tako ali drugače vpete v gradbeništvo.

V Sloveniji imamo trenutno nekaj manj kot 400 inženirk, kar predstavlja 16 odstotkov vseh pooblaščenih gradbenih inženirjev, skupaj jih je trenutno 2 tisoč 524.

V pretežno moškem svetu je uspela kot vodilna razvijalka programske opreme za projektiranje najzahtevnejših mostov

Ena od udeleženk okrogle mize je bila dr. Vanja Samec, razvijalka programske opreme za projektiranje mostov in mednarodna menedžerka, svetovalka ter predsednica mednarodne sekcije IABSE – BIM. Rojena je bila v Celju, po končanem podiplomskem študiju računalništva v gradbeništvu na Univerzi v Ljubljani se je, ker v Sloveniji tovrstnega znanja še niso potrebovali, odpravila v tujino. »V tisti službi, v kateri sem v Celju nameravala biti, nisem našla mesta zase. Želja po nadaljnjem izobraževanju in dograjevanju sebe me je peljala v eno izmed podjetij v Gradcu, kjer sem se izpopolnila. Danes pravim, da je svet moj dom.« Ko je začela z delom v Avstriji, ji ni bilo lahko, štela je 29 let, imela je dveletno hčerko.

FOTO: Pomurski sejem

Pri svojem delu se je specializirala za delo z mostovi z veliki razponi. Ni šlo za gradnjo ali projektiranje mostov, temveč za ustvarjanje računalniških programov, ki omogočajo projektantu izračun statike in dinamike mostnih konstrukcij. »Želela sem se ukvarjati z dolgimi mostovi. S programsko opremo, ki smo jo razvili, so grajeni najdaljši mostovi na svetu; poševno prenapeti mostovi, viseči mostovi z razponi do treh kilometrov, plavajoči mostovi, ki na Norveškem premoščajo fjorde, … Pri dolgih mostovih imamo velike težave z njihovo dinamiko. Zaradi močnih vetrov, valov, potresov je potrebno v software vnesti ogromno teorije in znanja, da lahko projektant, ki si zamisli obliko mostu, izvede nalogo. Ker je takšna programska oprema zelo obsežna, je potrebno projektante po svetu izobraževati o njeni uporabi. To sem kot gostja na konferencah in ob obiskih podjetij tudi počela.« Dodaja, da je bila pri tem ženska v moškem svetu. »Ker sem manjše in bolj drobne postave, so si najbrž moški kolegi mislili, pa kaj ona ve o mostovih. Ko pa sem spregovorila in pokazala svoje znanje, pa se odnos takoj pomaknil na visok strokovni nivo.«

Naša sogovornica je pred dvema letoma svojo poklicno pot v smislu vsakodnevne službe zamenjala za samostojno mednarodno svetovalko za mostove. Ob tem je s hčerko obnovila vrnjene vinograde, ki so nekdaj pripadali njenemu pradedku Josipu Mursi, ki je živel v Prlekiji. Z vini Mursa (Maro Wine) dosegajo zelo dobre rezultate, njihov modri pinot spada med sedem najboljših v Sloveniji. Vanjin oče bil znan arhitekt in oblikovalec Dušan Samec, mama pa koncerta solistka Marija Bitenc Samec.

“Morda se gradbeništvo preveč povezuje z rumeno čelado, jopičem izstopajoče barve in podobo človeka na gradbišču”

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ima prvo dekanico, prof. dr. Vesno Žegarac Leskovar. Na študijski program gradbeništvo je vpisanih približno dve tretjini fantov, ostalo so dekleta, v programu prometnega in gospodarskega inženirstva v zadnjih letih beležijo povišan vpis deklet, pri arhitekturi pa je tehnica na strani ženskega spola. Na vprašanje, zakaj naj se tudi dekleta vpišejo na to fakulteto, Žegarac Leskovarjeva odgovarja: »Predvsem zato, ker ponuja zelo dobro temeljno izobrazbo. Ni nujno, da se pot naših študentov razvija samo v smeri gradbeništva. Naša fakulteta je dober splet vseh multidisciplinarnih znanj in ponuja možnost prehajanja med programi. Iz teh razlogov smo unikum v slovenskem prostoru.«

FOTO: Pomurski sejem

Ker se gradbeništvo srečuje s pomanjkanjem kadra, lahko vrzel, ki je nastala, pomagajo zapolniti tudi ženske. »Morda se gradbeništvo preveč povezuje z rumeno čelado, jopičem izstopajoče barve in podobo človeka na gradbišču. To ni res, veliko žensk je zaposlenih v raznih birojih, ženskam že vrsto let podeljujejo nazive inženirke leta. Na tem področju zanje ni nobenih omejitev.«

Vse nagrade za najboljše študente so prejela dekleta

Tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki deluje od leta 1919 naprej, ima prvo dekanico v zgodovini. Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov pravi, da imajo v študijskih programih približno tretjino študentk. Ker so vztrajnejše in natančnejše, jih več, v primerjavi z moškimi kolegi, napreduje v višje letnike. »Ko smo letos podeljevali diplomske listine na univerzitetnem študiju gradbeništva, je bilo med prejemniki 45 odstotkov deklet. Vse nagrade za najboljše študente so prejela dekleta.« Dodaja, da stereotip o moški domeni gradbeništva izhaja iz preteklosti, ko se je tudi od inženirja na gradbišču pričakovalo, da mora biti močan. Zdaj te potrebe ni več. »Ne vidim razlike, dekleta so enako sposobna kot fantje. Razmišljajo bolj celostno, bolj povežejo stvari, mogoče so nekoliko slabše v detajlih. Je pa inženirsko razmišljanje reševanje problemov z vseh vidikov, pri čemer so zelo dobre.«

FOTO: Pomurski sejem

Fakulteta ima zadnjih pet let polne programe, kar je razveseljujoč podatek. Slovenija bi namreč v prihodnjih petih letih potrebovala okoli 1600 novih pooblaščenih inženirjev.

Ko je delala na gradbišču, je pogrešala še kakšno punco

Katja Jenko, magistrska študentka gradbeništva iz Medvod, je dejala, da je pred študijem na ljubljanski fakulteti kolebala med programoma arhitektura in gradbeništvo. Ker je ugotovila, da ni toliko kreativna in umetniška, se je odločila za študij gradbeništva, ki ga pred tem ni poznala. »Ko sem prišla na faks, je bila tam približno tretjina deklet, z višjimi letniki pa se je število deklet in fantov že izenačilo. Zdaj sem v prvem letniku magisterija, ko z njim zaključim, bi zelo rada dela v operativi.» Pravi, da je, ko je delala na gradbišču, pogrešala še kakšno punco, jo pa veseli, da se v zadnjem času tudi na srednjo gradbeno šolo vpisuje vse več deklet. »S strani moških kolegov nikoli ni bilo kakšnih negativnih komentarjev, bili so me veseli in pozitivno presenečeni, da je bila punca na gradbišču.»

FOTO: Pomurski sejem

“Mislim, da je delo v kolektivu, ki je sestavljeno iz obeh spolov, veliko bolj produktivno”

Iz Murske Sobote prihaja Maja Golubovič, vodja projektov v družbi Pomgrad, ki je povedala, da pred študijem gradbeništva s to panogo ni imela nobenih izkušenj, jo je pa že od nekaj zanimala tehnika. Kot otrok se ni igrala s punčkami, temveč z lego kockami. »Na začetku moje poklicne poti mi je bilo, ker sem ženska, celo lažje, saj od mene ni nihče pričakoval, da poznam vse detajle v tej panogi, to se je recimo od moških kolegov pričakovalo.« V predavalnici je v glavnem sedela ob moških kolegih, žensk je bilo le okoli 10 odstotkov. Tudi v Pomgradu je sedaj, kot nadaljuje, v splošni operativi okoli 10 odstotkov žensk.

FOTO: Pomurski sejem

»Na vodstvenih položajih še vedno prevladujejo moški, ženske najdemo povečini v računovodstvu in knjigovodstvu,« dodaja. Na vprašanje, ali meni, da je gradbeništvo moški poklic, odgovori: »Morda gradbeništvo kot tako, ki je umazano, medtem ko pri študiju teh razlik ne sme biti. Mislim, da je delo v kolektivu, ki je sestavljeno iz obeh spolov, veliko bolj produktivno. Več je dinamike, vsak prispeva svoje prednosti in zato delamo boljše.« Naša sogovornica, ki je vodja del na več gradbiščih, trenutno v Mariboru, pravi, da s strani podrejenih nikoli ni doživela negativnih komentarjev: »Če pokažeš strokovnost in spoštovanje, ni nikoli težav. Prav tako si ne domišljam, da vem vse, če je potrebno, brez težav vprašam, in se tako učim.«