Nedelja, 22. 8. 2021, 0.10
2 leti, 8 mesecev
“Kot slovenski košček kultnega Nordschleifa …”
Ta cesta v Sloveniji spet napoveduje nekaj novega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,36
Pet kilometrov ceste od Ilirske Bistrice do Šembij, okoli dvanajstih tistih zaznavnih ovinkov in nevidna najkrajša črta od štarta do cilja. Prihodnji konec tedna bo spet gostila smetano evropskega gorskega dirkanja, kjer je v igri za naslov po desetih letih spet tudi Slovenec Aleš Prek. Na štartu ilirskobistriške dirke bo kar okrog 200 voznikov.
Kot bi lansko “kovidno” leto, ko je morala FIA zaradi pomanjkanja prireditev celo odpovedati evropsko gorsko prvenstvo, še toliko bolj povečalo apetite pred letošnjim vrhuncem sezone. Prihodnji konec tedna se v Ilirski Bistrici začenja odločilni del evropskega prvenstva. Do konca sta le še dve dirki.
Prireditev proti Šembijam je v zadnjih 14 letih, ko je del evropskega prvenstva, že postala klasika najvišjega ranga gorskega dirkanja.
Letos lahko na zato štartu spet pričakujemo okrog 200 voznikov v najrazličnejših dirkalnikih. Dirka bo še enkrat več festival starodobnega in modernega avtomobilizma. V “generalcu” nor dvoboj dveh vrhunskih italijanskih dirkačev Faggiolija in Merlija, na stopničke bo ciljal Patrik Zajelšnik, za evropski naslov se bori Vrhničan Aleš Prek in za nameček je letos napovprečno izenačeno še državno prvenstvo.
Serijski evropski prvak Simone Faggioli bo prvi favorit tudi dirke v Ilirski Bistrici.
Med dvestoterico v boj za zmago dva Italijana
Ilirska Bistrica je mesto, kjer se vsako leto v Sloveniji na enem mestu zbere največ vrhunskih športnih avtomobilov. To so športni prototipi, ki voznikom omogočajo boj za najvišja mesta v skupni razvrstitvi, nato skrajno predelani “turistični” avtomobili in tudi zanimivi starodobniki.
Taka gorska dirka je zato polna presežkov. Evropski prvak Simone Faggioli z Norminim športnim prototipom MC20 FC po zaviti cesti proti Šembijam vozi s povprečno hitrostjo prek 153 kilometrov na uro. In to kljub novemu krožišču in dvema umetnima šikanama, ki na hitrih odsekih znižujeta hitrost. Njegov največji tekmec Christian Merli vozi enosedežni Osellin športni prototip FA30. Nato je več izzivalcev za tretje mesto na zmagovalnem odru. To sta predvsem francoski voznik Sebastien Petit (nova NP01-2) in “nemški” Slovenec Patrik Zajelšnik (norma M20F).
Video - vožnja z 250 kilometri na uro proti Šembijam
Hitreje kot z modernimi športnimi prototipi, ki jih poganjajo atmosferski trilitrski motorji V8, na gorskih dirkah ne gre.
Trilitrski motorji V8 z okrog 600 “konji” so zadnji krik tehnike
Ti prototipi so dejansko brutalni in kar težko doumljivo je, da je z njimi še vedno mogoče voziti po vsekakor ozkih gorskih cestah brez izletnih con. Take prototipe poganjajo moderno zasnovani trilitrski motorji V8, ki zmorejo okrog 600 “konjev”.
Faggioli in Merli bosta na najhitrejšem delu ceste proti Šembijam zagotovo dosegla hitrost 250 ali 260 kilometrov na uro. Najboljši prototipi torej še naprej uporabljajo atmosferske motorje in čeprav je njihova uporaba nadvse omejena, proizvajalci v razvoj vlagajo velika sredstva. Premoč na elitnih gorskih dirkah je tudi vprašanje prestiža.
Patrik Zajelšnik bo eden izmed kandidato za uvrstitev na zmagovalni oder dirke.
Izjemen podtlak za najbolj brutalno gorsko dirkanje
Motor Zajelšnikovega športnega prototipa ima na primer maso 110 kilogramov, celoten prototip pa ima maso 570 kilogramov. Motor zmore 520 "konjev”. Prototip ima tudi kar tisoč kilogramov podtlaka. “Če bi se skozi predor peljali s 100 kilometrov na uro, bi se lahko obrnjeni na glavo vozili kar po stropu," nam je povedal junija, ko je brez težav zmagal na Gorjancih.
Z izjemnim podtlakom in aerodinamičnim paketom, nizko maso in zelo zmogljivim motorjem je to pravi stroj za podiranje rekordnih dosežkov na gorskih dirkah. Čeprav ima vgrajen elektronski sistem proti zdrsavanju pogonskih koles, ga vsaj na suhem ne potrebuje. Prav pa mu pride v dežju, ko se zadnji pogonski kolesi radi zavrtita v prazno. Če zadnji kolesi ob dodajanju plina začneta izgubljati oprijem, se pred njegovimi očmi prižge opozorilna rumena lučka. Meja med popolnim in ničelnim oprijemom je pri takih skrajno predelanih prototipih zelo ozka. "V svoji zadnjici potrebujem odličen potenciometer, da zaznam kakršnekoli težave in morebitno prekrmiljenje. Hitro moram vedeti, da izgubljam oprijem in tako še lahko rešim težavo," se je pošalil Nemec.
Izjemna kulisa in spomini. Tako je v Ilirski Bistrici pred približno petnajstimi leti dirkal Lionel Regal, ki je trikrat zapored dobil dirko proti Šembijam. Eden najboljših gorskih dirkačev vseh časov se je nato leta 2010 smrtno ponesrečil na dirki v Švici.
Opozorilna lučka za vrtljaje motorja kar v čelado
Ko po valoviti cesti vozi s hitrostjo krepko pred 200 kilometrov na uro, se močno zoža tudi njegov zorni kot. "Slika" v očeh se trese, motor za njegovim hrbtom se vrti vse tja do deset tisoč vrtljajev v minuti, vse je izjemno glasno in vroče. Opozorilne lučke za pretikanje eno prestavo višje, ko torej vrtljaji motorja dosežejo predpisano raven, nima na zasilni armaturni plošči. V notranjost čelade si je vgradil majhno lučko LED, ki takrat pobliska blizu njegovega očesa. Tega signala ne more zgrešiti.
Za Milana Bubniča bo domača dirka tudi vrhunec sezone, ki za zdaj ni potekal povsem po načrtih serijskega državnega prvaka. Tehnične težave na prvi in odstop na tretji dirki so ga primorale k delni obnovi dirkalnika in v Lučinah je Bubnič ta mesec že zanesljivo zmagal.
S predelanim renault cliom se vrača zmagovalec Gorjancev Matej Grudnik, le nekaj točk v vrhu državnega prvenstva loči Matica Kogeja (mitsubishi lancer), Matevža Čudna (renault clio) in Bubniča. V Ilirski Bistrici bomo že dobili zmagovalca gorske razvrstitve pokala Twingo, kjer trenutno vodi Miha Fabijan.
Dirkalna honda civic za Aleša Preka, ki v Ilirsko Bistrico prihaja kot drugi dirkač v EP.
V evropskem gorskem prvenstvu v kategoriji športnih prototopiov “mrtvi tek” vozita Faggioli in Merli. Oba zmagujeta v svojih razredih in z dirk odnašata enako število točk. Ker je Faggioli enkrat odstopil, trenutno vodi Merli. Med avtomobili je v vodstvu Antonino Migliuolo (mitsubishi lancer), po zaslugi odlični rezultatov v svojem razredu drugo mesto skupno drži Slovenec Aleš Prek (honda civic). Za Vrhničana je sicer osrednji cilj sezone osvojiti končno prvo mesto v razredu 5 evropskega prvenstva. Njegov tekmec je predvsem izkušeni Madžar Norbert Nagy (BMW E36 328i).
Milan Bubnič (lancia delta) bo najprej lovil potrebno zmago za slovensko državno prvenstvo, zagotovo pa želi Pivčan pečat pustiti tudi v primerljivi mednarodni konkurenci.
Tako imenovani “turistični” avtomobili s štarta kot raketa
Še posebej s štartne črte in ob vseh pospeševanjih veliko navdušenja dobijo vozniki skrajno predelanih avtomobilov. To so vrhunski dirkalniki, za katere pa so izkoristili dokaj prosta tehnična pravila in zato imajo razne lancie, fordi in volkswagni vse tja do krepkih 700 “konjev”.
V tej konkurenci bo v Ilirski Bistrici med glavnimi favoriti spet Avstrijec Karl Schagerl (VW golf G60 rallye), enako visoko ciljata tudi veteran Felix Pailer (lancia delta) in kajpak slovenski državni prvak Milan Bubnič (lancia delta). Toda izzivalec je veliko, ena glavnih favoritov sta vselej Švicar Ronnie Bratschi (mitsubishi lancer) in Čeh Dan Michl (lotus elise).
Kot slovenski košček slavnega Nordschleifa
Dirka v Ilirski Bistrici navkljub vsem neizbežnim spremembam sledi svojemu izročilu, ki ga je tu z organizacijo prve dirke leta 1995 postavila družina Mira Gardelina. Pet kilometrov dolga cesta med Ilirsko Bistrico in Šembijami je za en konec tedna postalo nekakšno slovensko dirkališče. Kot da bi dobili svojo četrtino nemškega Nordschleifa.
To je cesta za avtomobilske sladokusce in tehnične navdušence ter predvsem za vse tiste, ki si upajo izzvati vse zahtevne ovinke od štarta do cilja.
Lani je dirka potekala v slabem vremenu, napoved za letos je bolj optimistična.
Pogled v zahteven levi ovinek, ki velja za enega ključnih. Odpira namreč pot proti dolgi ravnici, kjer dirkalniki dosegajo najvišje hitrosti. Visoka izstopna hitrost je tu torej ključna.
Nekdanji evropski prvak: Eden do ovinkov je še posebej ključen
“To je zelo dirkaška proga. Na njej ni predaha. Iz ovinka v ovinek ves čas razmišljam, kako bi napadel. Proga je atipična in težko je držati pravi ritem. Proga lahko spodaj dirkača tudi uspava, tam nihče ne sme zapasti v določeno monotonost. Vse ovinke je treba peljati na polno,” pravi nekdanji evropski gorski prvak Aleš Prek, ki se tudi letos v evropskem prvenstvu poteguje za najvišja mesta. Ovinke proti Šembijam odlično pozna, tu je pred desetimi leti tudi potrdil svoj evropski naslov.
Prek: “Ne smeš prehitro zavirati, tako pred krožiščem kot pred šikanami. Najpomembnejši ovinek je skozi tako imenovani usek proti dolgi ravnini. Tu se deli pol sekunde za tiste, ki gredo na polno in tiste, ki malo popustijo plin oziroma sekundo za tiste, ki celo malo zavirajo. Nato dolga ravnina z najvišjo hitrostjo in naslednji ovinek, ki ga dejansko ne vidiš. Točno moraš določiti točko zaviranja. Jaz se tja pripeljem z okrog 200, najboljši s prototipi pa tudi z 250 ali 260 kilometri na uro. In to v dolg in zahrbten ovinek, ki se ga slabo vidi.”
Prek: “Ilirskobistriška dirka po kakovosti organizacije sodi v sam vrh evropskega prvenstva. Ponosni smo lahko, da jo imamo.”
Za prvovrstni dosežek od štarta do cilja brez omahovanja
Nekoč je bila steza še precej bolj “divja” kot danes. Po štartu ni bilo v kombinaciji na planjavi pred Ilirsko Bistrico nobene šikane, tam je nekoč v ozadju zahtevnega levega ovinka stala tribuna za gledalce in ta ovinek je bil že velik test pripravljenosti za vse.
Spodnji del je hiter in razgiban, temu sledi najhitrejši odsek s hitrostmi vse tja do dobrih 250 kilometrov na uro. Temu sledi dvig skozi srednje zaprte ovinke do več zaporednih serpentin. In nato še pravi “šprint” do cilja. Tudi za zadnjo zahtevno kombinacijo, tik pred tablo za začetek Šembij, je treba obdržati zbranost, odločnost in dovolj poguma.
Na gorskih dirkah za prvovrstni dosežek ne sme biti omahovanja. Odloča lahko že tisočinka, kaj šele stotinka sekunde.
In to je tudi bistvo gorskih dirk …
Za zmago v skupni razvrstitvi se bosta borila predvidoma dva dirkača, za tiste bolj prestižne zmage po razredih še morda deset ali dvajset voznikov, ostalih 180 bo na progi iskalo predvsem svoje meje.
Kako napredovati, kako kar najbolje izkoristiti dirkalnik, pravilno ujeti tlak v pnevmatikah in vse nastavitve ter predvsem na štartni črti ujeti pravi mir v samemu sebi.
Da je nato v trenutku, ko se na semaforju odpre zelena luč, zbranost popolna in za naslednjih nekaj minut dirkač razmišlja le o progi, vsakemu naslednjemu ovinku in tisti nevidni, najhitrejši črti do cilja. Kdor doseže to ravnovesje, dirko ne glede na rezultat zapušča izpolnjen in srečen. Še toliko bolje, če ima v roki osvojen pokal.
