Onkološki inštitut Ljubljana pokriva potrebe 70 odstotkov obolelih za to boleznijo v državi. "Pomembnih zamud ali opustitve zdravljenj ni bilo," je o delu v zadnjem letu in pol povedala Simona Borštnar, internistka onkologinja v sektorju internistične onkologije OI. Pred rožnatim oktobrom – mesecem, posvečenem boju proti raku dojk – je na tem področju po njenih besedah tudi kar nekaj dobrih novic: "Zadnje leto je bilo znova uspešno pri dotoku novih zdravil za sistemsko zdravljenje raka."

Po njenih besedah si z veliko hitrostjo sledijo uspešna poročila o izsledkih kliničnih raziskav, ki obetajo številne novosti tako pri zdravljenju zgodnjega raka kot tudi razsejane bolezni v naslednjih letih. "Bera pozitivnih novic že dolgo ni bila tako dobra. Skupaj z bolniki se lahko tega zelo veselimo," je poudarila.

Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. V letu 2018 je za rakom dojk zbolelo 1527 ljudi, od tega 1516 žensk in 11 moških, umrlo pa je 473 žensk in pet moških, kažejo podatki onkološkega inštituta. Ob koncu leta 2018 je med nami živelo 18.571 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za razvoj raka na dojki so po ugotovitvah zdravnikov starost, pojavljanje bolezni v družini ter vsi dejavniki, ki večajo raven telesnih estrogenov. Prav tako pomembno vlogo igra starost ob prvi menstruaciji in menopavzi, saj se nekoliko poveča tveganje ob prvi menstruaciji pred 12. letom in menopavzi po 55. letu, starost ob prvem porodu in število porodov (večje je tveganje, če ženske niso rodile ali pa so prvič rodile pozno), nekoliko poveča tveganje tudi jemanje hormonskih kontracepcijskih sredstev in nadomestnega hormonskega zdravljenja, debelost po menopavzi ter prekomerno pitje alkohola.

"Kadar ima ženska sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, obstaja pri njej od dva- do trikrat večja ogroženost za nastanek raka dojk kot ženska, ki raka dojk v družinski anamnezi nima. Pet odstotkov vseh rakov dojk je dednih," pojasnjujejo na inštitutu.

Samopregledovanje in presejalni program

Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja, zato je pomembno samopregledovanje, saj lahko ženske same zatipajo morebitne spremembe ali zatrdline. Z mamografijo pa lahko odkrijejo raka, še preden ga lahko zatipajo.

Ženskam med 50. in 69. letom starosti zato strokovnjaki priporočajo, da se odzovejo na vabilo v presejalnem programu za raka dojk DORA. "V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev," pojasnjujejo.