Danes je začel veljati zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo žvižgačev v delovnem okolju tako v javnem kot zasebnem sektorju. Veljati je začela tudi novela kazenskega zakonika, ki uvaja tako imenovani zločin iz sovraštva kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni, prinaša pa tudi uskladitev zakonika z direktivami EU.

Z zakonom o zaščiti prijaviteljev se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU. Rok za prenos je sicer potekel že decembra 2020, tako da je Slovenija zaradi zamude prejela opomin.

Zakon prinaša ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Po zakonu se rok za vzpostavitev prijavnih poti za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi izteče 23. maja letos, za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih, pa 17. decembra.

V sodelovanju s KPK so pripravili vzorce dokumentov za lažjo implementacijo

Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri se ne sme razkriti identiteta prijavitelja, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. Kot še navajajo, so v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije za lažjo implementacijo zakona pripravili vzorce različnih dokumentov. V marcu pripravljajo tudi spletne seminarje za posamezne skupine zavezancev, namenjeni bodo osebam, ki bodo zadolžene za vzpostavitev prijavnih poti. V nadaljevanju pa bodo pripravili tudi seminarje za zaupnike.

Zakon o zaščiti žvižgačev sicer določa tudi prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Prijaviteljem zakon tako med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov.

Novela kazenskega zakonika pa v kazensko zakonodajo uvaja tako imenovani zločin iz sovraštva (hate crime) kot obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni za storilce takšnih kaznivih dejanj.

Katerokoli kaznivo dejanje, za katero nagib je narodnostna pripadnost oškodovanca, njegovo politično ali drugo prepričanje, spol ali katera koli druga osebna okoliščina žrtve, bo torej terjal strožje kaznovanje storilca.

Novela zakonika prinaša tudi uskladitev z direktivami EU, med drugim na področju glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, pri čemer prinaša strožje kazni za javne uslužbence, ki so sodelovali pri tem, in sicer od tri do petnajst let zapora ter denarno kazen.

Nadalje se med drugim z novelo zaostruje definicija goljufije uradnika Evropske unije tako, da bodo kot uradne osebe mednarodne organizacije opredeljene vse tiste, ki jim mednarodna organizacija daje status uradne osebe, brez pogoja, da morajo po vsebini izpolnjevati tudi pogoje iz opredelitve uradne osebe v Republiki Sloveniji.

Med uskladitvami z evropskimi direktivami pa novela prinaša tudi strožjo definicijo kaznivega dejanja potovanja v drugo državo z namenom terorizma.