Foto: Slovenski knjižni sejem
Foto: Slovenski knjižni sejem

Na pogovoru, ki je potekal na Pisateljskem odru, je urednik Aljoša Harlamov spomnil na začetke avtofikcije, ki segajo v konec 70. let preteklega stoletja. Prvi avtorji tega žanra so bili običajno tedanji pripadniki robnih družbenih skupin, kot so homoseksualci, temnopolti in ženske. Danes imajo to oznako literarna dela, v katera avtorji vnašajo izmišljene scenarije z resničnimi osebami, večkrat pa so protagonisti kar sami. Čeprav je tanka ločnica med avtobiografskimi deli in avtofikcijo, ki je nekakšen hibrid med resničnim in izmišljenim, je vseeno treba biti dosleden, je prepričan urednik.

Eva Mahkovic je spregovorila o svoji knjigi Toxic, v kateri s svojo prepoznavno avtorsko govorico lovi duh časa in nagovarja predvsem ženske lastne generacije. Foto: Založba Beletrina
Eva Mahkovic je spregovorila o svoji knjigi Toxic, v kateri s svojo prepoznavno avtorsko govorico lovi duh časa in nagovarja predvsem ženske lastne generacije. Foto: Založba Beletrina

Zakonitost literature je drugačna od resničnosti, sta opozorila urednika Veronika Šoster in Harlamov. Kot pravita, sta se oba večkrat soočila z deli, ki so odslikavala neko resničnost, a v literaturi preprosto niso stala. "V literaturi ni tako pomembno, ali se je nekaj res zgodilo, je pa nujno, da vsebuje element verjetnosti," pojasni Veronika Šoster, ki deluje tudi kot literarna kritičarka. Na moderatorjevo vprašanje, ali bi bil to tudi odgovor njene stroke, je odvrnila, da kritik nima naloge preverjanja resničnosti nečesa zapisanega, bolj ga zanima, ali je stvar dobro napisana in ali v literaturi zdrži.

Toxic Eve Mahkovic – kako ujeti duh časa in nagovoriti ženske lastne generacije
Na okrogli mizi je sodelovala tudi pisateljica in dramaturginja Eva Mahkovic, avtorica odmevne knjige Toxic (založba Beletrina), v kateri prinaša prav takšen spoj avtobiografije in fikcije. Kot je dejala, oznake običajno prihajajo od zunaj kot nekakšne etikete, ki jih nalepijo določenemu delu. Sama se ni obremenjevala s tem, kako bo definirano njeno delo, je pa želela z njim ujeti duh časa in nagovoriti zlasti ženske svoje generacije.

V pogovoru so se dotaknili tudi družbenopolitične vloge avtofikcije. Harlamov meni, da živimo v dobi družbenih omrežij, ki spodbujajo polepševanje resničnosti in preigravanje z identitetami. Vse to pa se skriva tudi za avtofikcijo.

Slovenski knjižni sejem vabi na Gospodarsko razstavišče, kjer ob predstavitvah založb potekajo tudi številni pogovori. Foto: Slovenski knjižni sejem
Slovenski knjižni sejem vabi na Gospodarsko razstavišče, kjer ob predstavitvah založb potekajo tudi številni pogovori. Foto: Slovenski knjižni sejem

"Kot zombiji, ki se ne dajo več ustaviti"
Pogovor se je sklenil s tezo, da je avtofikcija tudi odraz pripisovanja teže avtorjem. Ti so po Harlamovem mnenju tudi v Sloveniji postali blagovna znamka in so "kot zombiji, ki se ne dajo več ustaviti". Bolj optimistična je bila Veronika Šoster, ki je prepričana, da literatura živi in bo vedno živela zunaj vseh okvirov, tudi avtorskih. Kot pravi, se sama že veseli novih razsežnosti, ki jih bo na to polje prinesla umetna inteligenca.