Z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem, ki je gostil neformalno srečanje ministrov za notranje zadeve držav procesa Brdo na temo migracij, se je v Odmevih pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek.
Statistika je povedna, pred 11 leti je bilo nezakonitih migracij na letni ravni manj kot 1000, lani jih je bilo 60.000. Zakaj države na tej balkanski poti niso uspešne pri ustavljanju nezakonitih migracij?
Politika na področju migracij in pa seveda varnostno tveganje sta se v vseh teh letih spremenila. Problem je v izvornih državah. Če bi bili v izvornih državah pogoji za življenje normalni, da ne bi bilo vojn, lakote in pa seveda tudi političnih pritiskov na posamezne državljane teh držav, potem ne bi bilo nobenih težav. Pa vendar to ni tako, zato po zahodnobalkanski poti ti ljudje prehajajo nezakonito državne meje in lani, res je, je imela Slovenija več kot 60.000 nezakonitih prehodov in tudi v letošnjem letu zaznavamo 28-odstotkov več nezakonitih mejnih prehodov, kot smo jih zaznavali lani v istem obdobju.
Ampak bom, gospod minister, še kar malo vztrajala. Poglejte, sami ste že navajali podatke leta 2022, torej pred dvema letoma, 32.000 nezakonitih prehodov, lani čez 60.000, govorimo o 100-odstotnem povečanju v primerjavi z letom 2022, tukaj vendarle ne morejo biti samo izvorne države, imamo patrulje, imeli smo ograje. Zakaj torej mora biti nekaj na teh mejah, kjer se ne ukrepa dovolj?
Dovolj odločno policije ukrepajo na vseh mejah, posebej v državah Evropske unije. Še do lani je zunanjo schengensko mejo varovala Slovenija, od lani naprej je to območje prevzela Hrvaška, to nalogo in tudi odgovornost za varovanje schengenske meje. Ne prihajajo nezakonito samo tujci z zahodnobalkanske poti, prihajajo tudi preko morskih poti v Sredozemlju, iz Libije v Italijo, iz afriških držav na Kanarske otoke in potem naprej v Španijo, prihajajo tudi iz Rusije na Finsko in pa seveda iz Belorusije na Poljsko in še kam. Veliko je teh različnih migracij, pa vendar dogaja se to, da se pripeljejo državljani tretjih držav kot turisti v samo regijo, v regijo Zahodnega Balkana in potem nezakonito prehajajo meje v ciljne države. Moram pa še to opozoriti, da so nekatere ciljne države komunicirale zelo naglas in zelo javno, da potrebujejo delovno silo, tudi milijon delovne sile, zato je pravzaprav svet šel v gibanje in so šli ljudje, mnogi tudi s trebuhom za kruhom.
Gospod minister, ali vi pravzaprav napovedujete, da imamo prihodnje leto lahko opravka z več kot 100.000 migranti, nezakonitimi, ki bodo poskušali prečkati Slovenijo?
Težko napovedujem, kako se bo pravzaprav v poletnih mesecih migracija odvila in po kateri poti bo prihajala v Evropsko unijo. Vseeno pa številke v tem obdobju kažejo na višji porast nezakonitih prehodov, kot je bilo to lani v istem obdobju.
Danes ste se pogovarjali, če prav razumem, da smo doslej imeli slovensko-hrvaške patrulje, zdaj bi se lahko zgodilo, da bodo slovensko-hrvaške in hrvaško-italijanske, kaj lahko te trojne, trojno nacionalne patrulje, naredijo, kar recimo samo slovenski policisti ne morejo, kje je njihova dodana vrednost?
Dodana vrednost je predvsem v skupnem sodelovanju in skupnem hitrejšem obveščanju, predvsem pa v učinkovitem zavračanju teh oseb na zunanji schengenski meji. To bi bila ena od najboljših možnih rešitev, vendar moramo vseeno vedeti, da se ne spoprijemamo samo z nezakonitim prehodom meje, spoprijemamo se tudi z zlorabo azilnega postopka, kajti vsi ti ljudje, ki so prijeti v policijskem postopku, ti tujci, državljani tretjih držav, izrazijo namero za azil in seveda policija po končanem policijskem postopku jih preda v azilni postopek, tam pa seveda v prej kot 24 urah odidejo iz azilnih domov, tako v Ljubljani kot v Logatcu naprej v ciljne države. Treba je opozoriti tudi, da v tem trenutku nezakonite migracije poganja tihotapstvo, tihotapstvo cveti na zahodnobalkanski poti, in danes smo se na Brdu ministri zahodnobalkanskih držav in pa seveda Italije dogovorili, da se bomo skupaj borili proti organiziranemu kriminalu na različne načine in seveda proti tihotapcem, kajti tukaj gre za izredno donosen posel in ne nazadnje se vrti ogromno denarja.
Če vas prav razumem, potem verjetno ne boste ugodili Hrvaški, ki si želi z začetkom turistične sezone odpravo notranjih kontrol na mejah?
Glejte, kaj si želi Hrvaška, je popolnoma jasno, kajti nihče si ne želi imeti zaprtih meja. Meje v schengenskem prostoru so odprte, pa vendar smo jih zaprli zaradi višje stopnje teroristične ogroženosti v državah Evropske unije, zaprla jih je tudi Slovenija proti Hrvaški in Madžarski, vendar je treba tukaj vseeno nekoliko počakati, kako se bo vse skupaj razvilo. Vemo, da se je poleg ukrajinsko-ruskega konflikta vzpostavil še konflikt v Gazi in pravzaprav v tem trenutku so številke visoke. Želim si, da odpravimo tudi nadzor na notranji meji s Hrvaško in Madžarsko, po drugi strani še želim, da vzpostavimo učinkovito alternativo temu ukrepu v skupnem delovanju policij. Vendar počakajmo, saj verjamem, da bo alternativni ukrep skupnih mešanih patrulj tokrat v tristranskem formatu.
Državljanska nepokorščina se vam napoveduje, gospod minister, to so sinoči sporočili iz središča ob Dravi. Kako si je pravzaprav vlada predstavljala, ne da bi se z lokalno skupnostjo uskladila, da ji bo tam postavila zabojnike za azilne domove, četudi začasne. Zakaj te komunikacije ni bilo?
No, vlada je odločila, za torek sem sklical sestanek z obema županoma, verjamem, da bosta prišla. Pogovarjali se bomo o migracijah, pogovarjali se bomo o varnosti, vendar moram zagotoviti, da ko bo azilna kapaciteta vzpostavljena v obeh občinah, bo policija tako kot v Ljubljani in tako kot v Logatcu varovala prebivalstvo na tem območju, tako kot ga varuje po celotni Sloveniji in če bo policistov premalo, jih bodo iz drugih policijskih uprav dodelili tudi na to nalogo.
Ampak gospod minister, glejte, oni so sinoči sporočili, vse do danes se o sklepu vlade z nami ni pogovarjal nihče, kaj šele premier. Kaj boste naredili zdaj, saj država ne more kar v neko skupnost, kjer potrebuje elektriko, vodo, sanitarije, kanalizacijo, postaviti zabojnike v nasprotju z voljo te lokalne skupnosti. Kaj boste zdaj naredili?
S polno azilno kapaciteto se praktično spoprijemajo vse države in Slovenija je imela težave s tem, da so v poletnih mesecih, torej v avgustu, septembru in v začetku oktobra azilne kapacitete na Viču in Logatcu enostavno pokale po šivih in vlada se je odločila, da za začasno vzpostavi še dve lokaciji za začasno namestitev, če bo seveda to potrebno. Tega si nihče ne želi, vendar vlada je odločila, da to v dveh lokalnih skupnostih oziroma na dveh točkah bo.
Samo na komunikacijo opozarjam.
Komunikacija bo v torek z župani tudi poslal sem vabilo, verjamem, da se bomo pogovorili o vseh odprtih zadevah, da bomo tudi pojasnili, kako bomo zadeve varovali in na kakšen način. Verjamem pa, da je ob taki odločitvi, kjer koli bi bila, bom rekel, veliko težav v komunikaciji, ampak še enkrat, v torek se sestanem z župani kot minister za notranje zadeve, pogovarjali se bomo o varnosti v okolici azilnih domov oziroma teh kapacitet in tudi vse drugo, kar bo aktualno.
Gospod minister, dve vprašanji sta nama ostali, čas je pobegnil, lahko vsaj na kratko komentirate? Posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva je ugotovil, da policisti v času covida in vlade Janeza Janše ob uporabi vodnega topa in prisilnih sredstev niso storili kaznivih dejanj in tožilstvo ne bo ukrepalo. Vaš komentar?
Sem prebral v medijih, nimam še uradne odločitve o tem, vendar to je tožilstvo ugotovilo. Tožilstvo je tisto, ki vodi postopek, in če so ugotovili, da ni šlo za kršitev v teh postopkih, so pravzaprav zavrgli kazensko ovadbo.
Kaj se dogaja? Tožilka, ki se bori z organiziranim kriminalom najhujše vrste, je dobila ob menjavi celotne ekipe varnostnikov, kot ona trdi, manj izkušene. Sama napoveduje odškodninske tožbe in kazenske ovadbe.
V tej zadevi sem zahteval izredni nadzor in ga tudi odredil, čakam na ugotovitev izrednega nadzora, če bo pokazal, da gre za kršitve oziroma nepravilnosti v samih postopkih, bom seveda ukrepal. Tudi s tem, da bom naložil generalnemu direktorju policije, da ukrepa tudi z zamenjavo vodstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje