Kot je povedal eden od vodij arheološkega projekta Callacpuma, lokalno prebivalstvo že mnogo let pozna ta trg. Arheologi ga torej v tem smislu niso odkrili, a gre za prvi arheološki projekt, ki sistematično preučuje to megalitsko strukturo. Foto: science.org
Kot je povedal eden od vodij arheološkega projekta Callacpuma, lokalno prebivalstvo že mnogo let pozna ta trg. Arheologi ga torej v tem smislu niso odkrili, a gre za prvi arheološki projekt, ki sistematično preučuje to megalitsko strukturo. Foto: science.org

Ekipa arheologov je kamnito strukturo na arheološkem najdišču Callacpuma začela izkopavati in analizirati leta 2018. "Bil sem precej presenečen, ko smo identificirali ta krožni megalitski trg," je za Art Newspaper dejal Jason Toohey, arheolog z Univerze v Wyomingu in eden od vodij arheološkega projekta Callacpuma. "Čeprav so bili na drugih območjih perujske obale in visokogorja najdeni drugi krožni trgi, v tej regiji Peruja niso odkrili nobenega. In tehnika megalitske gradnje, uporabljena za izgradnjo trga Callacpuma, ni bila podobna nobenemu drugemu krožnemu trgu tistega časa," je še dodal.

Zemljevid z več lokalnimi arheološkimi najdišči, Callacpuma je označeno z zeleno. Foto: science.org
Zemljevid z več lokalnimi arheološkimi najdišči, Callacpuma je označeno z zeleno. Foto: science.org

Koncentrična kroga z zunanjim premerom 18 metrov
Arheološka izkopavanja so pokazala, da trg sestavljata koncentrična kamnita kroga z zunanjim premerom 18 metrov. Starodavni gradbeniki so vsak megalitski kamen postavili pokonci, drug blizu drugega in brez uporabe malte, kar je v nasprotju s številnimi drugimi andskimi trgi, ki imajo podoben datum nastanka in so bili zgrajeni iz kamnitih monolitov. Glede na raziskavo, objavljeno v reviji Science Advances, je bil trg nemara ritualno zaprt nekje med letoma 500 pr. n. št. in 200 pr. n. št.

"Lokalni prebivalci poznajo ta krožni trg že mnogo let. V tem smislu ga nismo odkrili, vendar smo prvi arheološki projekt, ki sistematično preučuje ta megalitski trg – s kartiranjem in podrobnim izkopavanjem," je še dejal Toohey.

Ne gre za najstarejši znani primer okroglega trga v Andih
Ekipa je z radiokarbonskim datiranjem vzorcev oglja, zbranih med izkopavanjem, ugotovila, da je bil trg prvič zgrajen približno stoletje pred Veliko piramido v Gizi v Egiptu in približno istočasno kot Stonehenge v Združenem kraljestvu. "Trg v Callacpumi zagotovo ni najstarejši znani primer okroglega trga v Andih, je pa med najstarejšimi (iz leta okoli 2750 pr. n. št.) – v tradiciji, ki se je potem nadaljevala še približno 2000 let," je še dejal Toohey.

Prebivalci Andov so približno med letoma 3100 pr. n. št. in 800 pr. n. št. gradili okrogle monumentalne trge, vsaj 100 jih je bilo zgrajenih vzdolž osrednje perujske obale in nekaj tudi v gorah. Čeprav je trg v Callacpumi drugačen glede na gradbeno tehniko, pa njegov obstoj po Tooheyjevih besedah pomeni, da se je ideja o gradnji takšnih spomenikov že zgodaj razširila tudi v severne Ande. Arheologi sicer ne vedo natančno, kako so ti krožni trgi delovali, a so bili verjetno zgodnje skupnostne strukture.

Na sliki A je primer tipične postavitve pokončnega kamna, ki tvori obodne stene trga. Na sliki B pa je tlorisni pogled na krožni trg, na katerem so označene izkopane enote. Foto: science.org
Na sliki A je primer tipične postavitve pokončnega kamna, ki tvori obodne stene trga. Na sliki B pa je tlorisni pogled na krožni trg, na katerem so označene izkopane enote. Foto: science.org

Iz časa, ko se je šele začelo eksperimentirati s pridelavo hrane
"Ta trg je bil zgrajen v severnih Andih v časih, ko so lokalni prebivalci še živeli razmeroma mobilni način življenja – čas, ko so ljudje šele začeli eksperimentirati s pridelavo hrane," je še dejal Toohey in izpostavil možnost, da so si različne lokalne skupine delile nalogo gradnje megalitskega trga. "Spomeniki, kot so ti, imajo lahko izrazite zahteve po virih, kot so lokalna rodovitna zemljišča ali pašniki. Ko so se ljudje začeli ustaljevati, so bila ta zelo vidna zemljišča morda vse pomembnejša. Ponavljajoči se dogodki na trgih, kot je ta, so morda vplivali tudi na nadaljnji razvoj lokalnih družbenih in skupinskih identitet ter povezovanje ljudi s krajem," je še poudaril Toohey.

Zakaj bi se ljudje zbrali in se trudili zgraditi te spomenike?
Strokovnjaki bodo s prihodnjimi raziskavami poskušali razjasniti, zakaj so starodavni prebivalci Andov gradili svoje kamnite trge. "V prihodnje me resnično fascinira razmišljanje o tem, zakaj bi se ljudje zbrali in se trudili zgraditi te spomenike. (...) Ali so ljudi v to nagovorili podjetni, ambiciozni voditelji ali pa so se različna ljudstva združila na veliko bolj kolektiven način, da bi ustvarila te spomenike? To je vprašanje, ki me navdušuje za naprej," je sklenil Toohey.