Žirovski slovar

»Misel na žirovski slovar je zorela že zelo dolgo. Prvi dokumentiran podatek o tem je iz leta 1976 v gradivu akademikinje ddr. Marije Stanonik o kmetovanju Ivana Potočnika. Sicer pa narečno razčlenjena slovenščina Slovencem zagotovo toliko pomeni, da se v vsakem narečju najde kdo, ki je kdaj pomislil, da bi zapisal besede svojega govora. Jezikoslovec etimolog Marko Snoj večkrat poudarja: 'Slovenci smo to, kar smo, po svojem jeziku. Narečje je mati jezika, jezik pa je mati naroda.' Posreden dokaz za to trditev so tudi številni ljubiteljski narečni slovarji, krajši zapisi krajevnih govorov ali pa obdelave etnološko pomembnih tem, v katerih je evidentirano narečno besedje. /…/ Neposreden povod za začetek operativnih pripravljalnih del pri projektu Žirovski slovar je bila razstava slovaropisnega dela Ljudmile Bokal v zvoniku žirovske župnijske cerkve z naslovom Skrivnost besede – Slovarji. Razstavo je v okviru Društva ŠmaR Žiri organiziral Jože Stanonik in je bila odprta od 8. do 15. februarja 2015. Kot odmev na razstavo je bil 6. maja 2015 organiziran prvi sestanek o slovarju. Udeležili so se ga: Miha Naglič, Martin Eniko in Ljudmila Bokal. Na njem je bilo sklenjeno, da naj bi bil 'slovar zastavljen strokovno, tako da bi imel poleg sprejetosti v domačem žirovskem okolju tudi ustrezno mesto med slovenskimi narečnimi slovarji'. Martin Eniko je na sestanku svoje elektronsko laično slovarsko gradivo izročil Ljudmili Bokal, ki je kot leksikografska urednica prevzela strokovno vodenje. V naslednji fazi smo začeli izpisovati ustrezno leposlovno literaturo žirovskih avtorjev (Breda Karner, Jože Peternelj, Tončka Stanonik, Milena Miklavčič, Izidor Rejc, Matevž Pečelin). Prav tako smo namensko poiskali ustrezne besede iz člankov posameznih številk Žirovskega občasnika. Strokovne članke ddr. Marije Stanonik je izpisala Ljudmila Bokal. Drugo izpisovanje in računalniški vpis sta prevzela Martin Eniko in Tone Eniko, Martin Eniko tudi abecediranje …« (str. 9–10)

Avtorica gornjih besed je Milka Bokal, priznana slovenska slovaropiska in (so)avtorica številnih slovarjev, tudi tega. Soavtor slovarja je Martin Eniko, ki je zbral velik del narečnega besedja. Oba sta tudi žirovska rojaka. Žirovski slovar ni prvi med slovenskimi narečnimi slovarji, je pa gotovo med najbolj bogatimi in strokovno urejenimi. Jezikoslovec in slovaropisec Jakob Müller ga je v svojem uvodu pospremil na pot z besedami: »Žirovski slovar ni samo praznični dar Žirovkam in Žirovcem, ampak tudi tehtna obogatitev slovenske leksikografije.«