Nedelja, 19. 6. 2022, 19.03
1 leto, 10 mesecev
Krvna slika vlade Roberta Goloba ter Evropa ali Rusija, to je zdaj vprašanje
Turk v Uri moči: Zadeva je ne le protizakonita, ampak tudi protiustavna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,40
79
"Zadeva je popolnoma jasna, saj je zadeva ne le popolnoma protizakonita, ampak tudi protiustavna. Mislim, da 22. člen ustave govori o tako imenovanem enakem varstvu pravic. Če lahko na nacionalni televiziji in na POP TV komentirajo ljudje, ki prihajajo iz institucij ali pa so zaposleni v podjetjih, ki so v državni lasti, recimo na univerzi, potem mora biti enaka pravica omogočena tudi Videtiču. Drugič, protiustavno je tudi zato, ker 39. člen Ustave govori o svobodi izražanja in zagotavlja integralno neokrnjeno svobodo in vsakemu zagotavlja, da kjerkoli v Sloveniji izvršuje pravico svobode govora," je o prepovedi govora in nastopa komentatorja Mirana Videtiča v oddaji Ura moči povedal Boštjan M. Turk.
"Dogodek se mi zdi škandalozen, je pa časovno linearno povezan s spremembo oblasti. Gre za neke vrste utišanje komentatorja, upam, da ne tudi oddaje. To, kar se je zgodilo Miranu, lahko povežem s komentarjem Tanje Fajon generalnemu direktorju RTV o tem, kako naj vodi poslovanje podjetja, gre torej za neki vpliv na medijsko krajino, na ustvarjanje javnega mnenja, pritiskanje na vse konce in kraje, zato da bodo samo pravi povedali tisto, kar imajo povedati. Kritični glas pa je tisti, ki tvori pravo demokracijo," je o prepovedi komentiranja povedal Edvard Kadič.
Andrej Ribič je v tem času postal predsednik nadzornega sveta družbe ELES in ta prepoved se je zgodila pravzaprav v tem času, ko je ravno postal predsednik, zato se postavlja vprašanje, ali obstaja povezava s prepovedjo komentiranja tudi zaradi kadrovske zamenjave, je povedal Požar.
"Po mojih informacijah je to neposredno povezljivo, kar je še bolj škandalozno, a tukaj je ugled podjetja postavljen pod vprašaj, saj krši ustavo in izvaja mobing nad Videtičem," je povedal Turk in dodal: "Nad tem naj se novo vodstvo zamisli, vse sezname smrti in medijske likvidacije je treba internacionalizirati in jih je predstaviti v Evropskem parlamentu."
Več si lahko pogledate na zgornjem videoposnetku.
O Golobovem nastopu z ministroma
Spregovorili so tudi o novinarski konferenci Roberta Goloba, ki jo je ta vodil z dvema ministroma, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažem Hanom in ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumerjem. Na konferenci pred novinarji Golob ni dovolil, da ministra prideta do besede, in je sam prevzel vodenje konference.
"Boji se, da bi se razkrile napačne informacije, kar pomeni, da bi se nekdo preveč razgovoril. Iz prve roke vem, kako je določeno, kdo in kdaj govori, da ne gre kaj narobe. A iz lastnih izkušenj vem, da bo prej ali slej šlo nekaj narobe," je povedal Kadič in dodal: "Znano je, da je Golobov način vodenja bolj avtoritaren, kar pomeni, da se pusti podučiti, a odloča o vsem. Zato ne sme iti nič zunaj dogovorjenega."
"To je primarno človeško ponižanje in razvrednotenje. Če bi bil na Hanovem mestu, bi s fasciklom po glavi mahnil Goloba," pa je nastop premierja in ministrov na novinarski konferenci komentiral Turk.
Več na zgornjem videoposnetku.
Zunanja politika in neusklajenost vlade ter pismo Kučana in Türka
Govorili so tudi o proevropski usmerjenosti premierja Goloba, kot je to ta poudarjal v Bruslju, Marta Kos, podpredsednica, pa je doma v Sloveniji govorila nekoliko drugače. Naslednji dan je skoraj 90-odstotno vsebino pisma Kučana in Türka podprla zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon.
"Tanja Fajon je popolnoma nekompetentna ministrica, sprla nas je z Balkanom, z Avstrijo in skoraj s Hrvaško že mesec dni po nastopu funkcije. Nima pa nobene vizije in strategije ter retorike," ugotavlja Boštjan M. Turk.
"Maskira se pozicioniranje, obljube so bile eno, dejanja so drugo. Kakšno je to spopadanje z draginjo, da dvigneš cene? Časovno je zdaj pravi čas, potem se začneta poletje in čas kislih kumaric, jeseni pa gre valjar dalje in tisti svobodnjaki, ki so volili obljube, bodo sprejeli novo realnost, ki bo plasirana skozi glavne zvočnike trenutne oblasti," je povedal Kadič. "Pismo Kučana in Türka bo sčasoma neke vrste rezerva za argumentacijo pozneje. Vedeti moramo, da je Rusija velesila. Ta izpostava proruskega mentalnega toka, ki ga onadva kot pisca pisma predstavljata, dolgoročno služi za potencialno repozicioniranje," je dodal.
Več na zgornjem videoposnetku.
Razkol v levici zaradi podpisnikov pisma?
Spregovorili so tudi o morebitnem razkolu glede Ukrajine, saj so bili med podpisniki tega pisma tako Gregor Golobič kot tudi drugi intelektualci z desne strani, na primer Žiga Turk.
"Lahko rečemo, da se je razkol zgodil, a vseeno me navdušuje miselnost, da obstaja dovolj široko zavedanje v družbi, da spadamo v Evropo in njeno politiko ter v neko zavezništvo. In to zavezništvo je na strani Ukrajine. Če pride do razširitve spopadov, pa smo prav zaradi tega vstopili v zavezništvo. To zavedanje, da podpiramo Ukrajino in povemo, da gre za agresijo Rusije, tudi s strani intelektualcev, me navdaja z optimizmom," je povedal Kadič.
Več na zgornjem videoposnetku.
O Macronovih idejah in o vlogi Macrona kot Ludvika XIV.
Govorili so še o Macronu, ki je zajadral na valu tega, da je obsodil rusko agresijo in izkoristil trenutek in zmagal na volitvah, predstavil pa je tudi novo idejo o novi liberalni skupini v okviru ali pa zunaj skupine Alde. Ta predlog je podpisal tudi predsednik vlade Robert Golob.
"Macron je človek, ki vsakemu govori tisto, kar ta želi slišati in rad sliši. Vsakih deset dni ima nove ideje, kot so tudi te o Alde. Ko se je začela vojna v Ukrajini, sem vedel, da je francoska desnica izgubila volitve, ker je preveč vpeta v ruski voz. Macron pa je to izkoristil, saj je Evropa proti Putinu in agresiji. A v 30 letih je Francija postala neprepoznavna. Macron je izkoristil svoj trenutek in se pobral in je zdaj Ludvik XIV., ki odloča," je povedal Boštjan M. Turk.
79