Kajetan Gantar (1930). Foto: BoBo
Kajetan Gantar (1930). Foto: BoBo

Akademik Kajetan Gantar je klasični filolog svetovnega ugleda, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije, avtor dveh avtobiografskih knjig, naslovljenih Utrinki ugaslih sanj in Zasilni pristanek. V slovensko kulturno zgodovino se zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom, je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna komisija za književnost. "Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine," še piše v obrazložitvi.

Njegov prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije je neprecenljiv, med drugim mu dolgujemo prevode Homerja, Hezioda, Pindarja, Sapfo, Ajshila, Sofokla, Evripida, Aristotela, Teofrasta, Teokrita, Plutarha, Prokopija, Plavta, Terencija, Katula, Propercija, Horacija, Ovidija, Psevdo-Longina in tudi več svetopisemskih knjig. Gantar je leta 1969 prejel Sovretovo nagrado za antologijo in prevod Rimske lirike, za prevod dveh Plavtovih komedij pa 1972 nagrado Prešernovega sklada.

Gantar je k večini svojih prevodov napisal obširne spremne študije, prav tako k nekaterim starejšim prevodom Antona Sovreta, ki jih je z diskretnimi, a učinkovitimi posegi približal sodobnemu bralcu in so po njegovi zaslugi še vedno berljivi. "Modernost, ki jo odsevajo ti spoštljivi, a odločni posegi, pride še toliko bolj do izraza v Gantarjevih lastnih prevodih. Antika, kot jo spoznavamo skozi te poslovenitve, ni prevlečena s patino, nima enotne govorice, vedno enakega glasu, ampak nam govori v različnih slogih, bobneče ali po tihem, od daleč ali zelo od blizu, s filozofsko preciznostjo ali z realistično neposrednostjo. Skozi prevode Kajetana Gantarja se nam antična književnost ne kaže kot zgodovinska kurioziteta, niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega. Prevajalčev prožni duh nam je ustvaril klasično tradicijo, ki bo, kot vsaka prava klasika, dolgo ohranila živost," še piše v obrazložitvi nagrade.

Mirko Cuderman (1930). Foto: BoBo
Mirko Cuderman (1930). Foto: BoBo

Mirko Cuderman je s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij. Po študiju teologije in duhovniškem posvečenju je na Dunaju zaključil še študij cerkvene glasbe in muzikologije ter nato leta 1968 ustanovil sloviti zbor Consortium musicum, ki se je oblikoval v enega najvidnejših pevskih ansamblov pri nas. Cuderman se je "praktično edini pri nas posvečal tudi izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter sodeloval z najrazličnejšimi priznanimi dirigenti in orkestri. Cuderman je z zborom posnel priljubljeno zbirko 23 plošč Musica sacra Slovenica, ki predstavlja prvo celovito predstavitev slovenske cerkvene glasbe. V času, nenaklonjenem tovrstnim projektom, je pomenila nespregledljiv umetniški in kulturni dosežek," je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisal Matjaž Barbo.

Leta 1984 je prevzel vodenje Komornega zbora RTV, ki je pod njegovim vodstvom dosegel novo kakovostno raven, s sistematičnim snemanjem slovenskih zborovskih skladb pa pomembno razširil repertoar. Leta 1991 je bil glavni pobudnik za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, našega edinega tovrstnega poklicnega sestava, ki ga je umetniško vodil in bil njegov programski direktor vse do upokojitve leta 2009. Projekt snemanja slovenske zborovske ustvarjalnosti, predstavljen v dveh monumentalnih antologijah predstavlja poseben podvig. V zbirki Musica sacra Slovenica je namreč na 33 ploščah zajet pregled slovenske duhovne zborovske glasbe, v zbirki Slovenska zborovska glasba pa je na 55 ploščah predstavljen izbor slovenske posvetne zborovske glasbe. Med Cudermanovimi poustvarjalnimi uspehi ne gre spregledati niti dolgoletnega uspešnega vodstva Slovenskega okteta, na čelu katerega je bil med letoma 2000 in 2008.

Umetniško delovanje Mirka Cudermana "zaznamujejo premišljen poustvarjalni pristop, estetsko izčiščena interpretacija, skrbna izvedba, muzikalna občutljivost, muzikološka kritična presoja virov, izjemno poglobljeno poznavanje repertoarja in gigantska energija. S tem je Cuderman slovensko zborovsko poustvarjanje, z njim pa slovensko glasbo in kulturo nasploh dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo nedvomno neizbrisno zaznamoval," še piše v obrazložitvi.

Znani Prešernovi nagrajenci

Še šesterica prejemnikov nagrad Prešernovega sklada
Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa se podeli za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Sorodna novica Anja Štefan o krutosti v pravljicah: Nobeno življenje ne gre brez preizkušenj

Pesnica in pisateljica Anja Štefan prejme nagrado Prešernovega sklada za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Avtorica je v slovenskem literarnem prostoru prisotna več kot 25 let. Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke, piše v obrazložitvi nagrade. Z zbirko Tristo zajcev se je poklonila stoti obletnici rojstva Milka Matičetovega, v pesniški zbirki Imam zelene čeveljčke, ki jo je ustvarila z ilustratorko Jelko Reichman, v popolnem pesniškem ritmu in melodiji nagovarja mlade in odrasle bralce, pravljico Zajčkova hišica pa je po motivu, ki ga je že uporabila za zbirko Svet je kakor ringaraja (2015) in za lutkovno uprizoritev v letu 2018 napisala na novo. Besedilo je napisano s premišljenim občutkom za ritem in je gotovo spet eno tistih, ki nas bo preživelo, je zapisala strokovna komisija za književnost.

Portret Jette Vejrup Ostan

Dramska igralka Jette Ostan Vejrup prejme nagrado Prešernovega sklada za več premiernih vlog v zadnjih treh letih. V treh desetletjih ustvarjanja na slovenskih odrih – od leta 2004 kot stalna članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) – se je v slovensko gledališko in kulturno okolje vpisala z edinstveno igralsko umetniško prezenco. V zadnjih treh letih je v MGL-ju nastopila kot Klitajmestra v uprizoritvi Ta nesrečni rod Zinnie Harris v režiji Ivane Djilas, Imelda Marcos v uprizoritvi Taka sem kot vi, rada imam jabolka Theresie Walser v režiji Borisa Ostana, v več vlogah v uprizoritvi Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka v Divjakovi režiji in v več vlogah v uprizoritvi 2020 po motivih Yuvala Noaha Hararija v režiji Ivice Buljana. Z njimi potrjuje izbrušen in poglobljen ustvarjalni volumen tako v klasičnih dramskih principih kot na meji performativnega. Pri tem pa ostaja samosvoja igralska osebnost, katere liki gledalce vsakokrat znova začarajo s kompleksnostjo življenja in bližino človeškega, je v utemeljitvi zapisala Karolina Šantl Zupan.

Damijan Močnik

Skladatelj Damijan Močnik prejme nagrado Prešernovega sklada za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih. V zadnjih letih se je uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev. O Močnikovi široki mednarodni odmevnosti pričajo redne izvedbe njegovih skladb na najbolj prestižnih festivalih in v izvedbi najboljših profesionalnih zborov. Kot skladatelj tedna je bil oktobra 2018 predstavljen na Francoskem radiu in za to priložnost dobil naročilo za novo skladbo Caminante za dva mešana zbora. Lani decembra je SWR Vocal Ensemble na petih koncertih izvedel sedem Močnikovih motetov, eden izmed koncertov pa je bil posnet za Božični koncertni dan EBU-ja. Med skladateljeve vidnejše dosežke sodi uprizoritev opere Všeč si mi na libreto Milana Dekleve. V zadnjem obdobju je nastalo še nekaj izstopajočih del, med njimi skladba Pasche za sopran solo, moški kvartet, srednjeveška glasbila in tolkala. Strokovna komisija za glasbo pa je v obrazložitvi opozorila tudi na kantato An die Freude, ki je nastala po naročilu Glasbene akademije Baden-Württemberg ob praznovanju obletnice Beethovnovega rojstva.

Sorodna novica Samospevanje: glasbeni večer sopranistke Andreje Zakonjšek Krt

Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt skladovo nagrado prejme za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodevem Faustu. Od leta 1996 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG-ja Maribor. Njen operni repertoar je širok in sega od Monteverdijeve dobe do sodobnih opernih uprizoritev. Njene vloge so pevsko in igralsko izvedene prepričljivo. Redno gostuje v SNG Opera in balet Ljubljana in sodeluje s Slovenskim komornim zborom ter simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in RTV Slovenija. V zadnjih treh letih je kljub izjemnim časom poustvarila vrsto opaznih vlog na matičnem odru. Strokovna komisija za glasbo je v obrazložitvi nagrade posebej poudarila dve: vlogo Ameline v Verdijevem Simonu Buccangri (2019/2020) in vlogo Marguerite v Gounodevem Faustu (2018–2019). Andreja Zakonjšek Krt je prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospevov, še piše v utemeljitvi.

Naši umetniki pred mikrofonom: DUŠAN KIRBIŠ

Slikar Dušan Kirbiš prejme nagrado za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, ki je bila na ogled med marcem in majem 2021. Na njej je predstavil svoja najodličnejša dela iz štirih desetletij ustvarjanja, "ki smo jih sprejeli kot izpostavljena ikonična dela slovenske sodobne umetnosti, pa tudi najnovejše slike-objekte, s katerimi slikar posega v samo bistvo in na sam začetek likovne misli," piše v obrazložitvi strokovne komisije za likovne in novomedijske umetnosti. Ob analitično zasnovani pregledni razstavi je izšla obsežna monografija enakega naslova s spremno študijo Nadje Gnamuš. Kirbiš je vrhunski ustvarjalec in poglobljen premišljevalec o teoretskih vprašanjih umetnosti, še piše v utemeljitvi. Umetnostni zgodovinar Tomaž Brejc ga je zaradi njegovega teoretskega znanja in razumevanja zgodovine umetnosti označil za "varuha tradicije", ki je – četudi zlahka uporablja sodobno vizualno tehnologijo – vedno najprej slikar, ki se poglablja v slikarsko metafiziko. Njegova dela so zastopana v večini javnih zbirk in monografskih pregledov slovenske moderne in sodobne umetnosti ter v velikem številu selekcioniranih preglednih razstav doma in v tujini.

Avtoportret: 59 sekund s Špelo Čadež

Režiserka, avtorica animiranih filmov in producentka Špela Čadež prejme nagrado Prešernovega sklada za režijo animiranega filma Steakhouse. Je prva in edina Slovenka, ki ima glas pri podeljevanju oskarjev, saj je od leta 2018 članica Ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost. S svojimi animiranimi filmi je bila povabljena na številne filmske festivale. Za animirana filma Boles (2013) in Nočna ptica (2016) je prejela več kot 70 mednarodnih nagrad. Njen najnovejši animirani film Steakhouse je pot začel s premiero v Locarnu, nadaljuje jo z vrsto povabil na druge mednarodne filmske festivale. Na 24. Festivalu slovenskega filma (FSF) je zanj prejela vesno za najboljši animirani film. Animirana mojstrovina Steakhouse se loteva zahtevne teme družinskega nasilja, je v obrazložitvi zapisal Marko Naberšnik "Z uporabo tehnike multiplan nam pripravi zrezek, ki simbolizira zažgan, črn in z dimom obdan partnerski odnos," je še dodal. Čeprav je sporočilnost pripovedi ostra kot britev, je vizualizacija svetla, duhovita, zvočno bogata, polna domislic, ki se iz posnetka v posnetek svetlikajo skozi detajle. Steakhouse obrtno dovršen, zvočno bogat in režijsko popoln izdelek, še piše v obrazložitvi.

Velika Prešernova nagrajenca leta 2021 sta bila Feri Lainšček in Marko Mušič. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Velika Prešernova nagrajenca leta 2021 sta bila Feri Lainšček in Marko Mušič. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022 so razglasili v skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki ga sestavljajo predsednik Jožef Muhovič, podpredsednica Bernarda Fink Inzko, Rok Andres, Lovrenc Blaž Arnič, Marko Cotič, Barbara Drnač, Igor Grdina, Katarina Klančnik Kocutar, Mateja Komel Snoj, Janko Kos, Ženja Leiler Kos, Jože Možina, Jurij Paljk, Robert Simonišek in Sonja Weiss.

Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada tradicionalno podelijo na predvečer Prešernovega dneva.

Znani so Prešernovi nagrajenci za leto 2022