Piran potrebuje nov pristop do prostora, ki bo tudi temelj za socialne spremembe v pozitivno smer. Foto: Nataša Mihelič
Piran potrebuje nov pristop do prostora, ki bo tudi temelj za socialne spremembe v pozitivno smer. Foto: Nataša Mihelič

Istrske občine na občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80. let prejšnjega stoletja. Ali bo občinam uspelo premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Za zdaj je to uspelo le Ankaranu.

Ranljivost javnih površin
Javne površine so v sodobni družbi ene najbolj ogroženih vsebin, in sicer zaradi tega, ker si javni prostor, torej skupen prostor vseh ljudi, pogosto prisvojijo posamezniki. Pa vendar so javni prostori tisti, ki so prav z nereguliranostjo, s spontanostjo, z nenačrtovanimi srečanji in dogajanjem glavni generatorji življenja, tudi rasti urbanih kultur. Zato so enakopravne dostopnosti do javnih prostorov izrednega pomena. Vsaka arhitektura, ki se uveljavi v prostoru, ni narejena za jutri, temveč bo obstajala petdeset ali sto let in prav zato mora biti odnos med njo in uporabniki zelo jasen.

Občinski prostorski načrt občine Ankaran je prejemnik nagrade zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič
Občinski prostorski načrt občine Ankaran je prejemnik nagrade zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič

Ankaranu priznanje zlati svinčnik
Do zdaj je občinski prostorski načrt uspelo sprejeti le občini Ankaran in zanj je prejela nagrado zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor. "Prostorski načrtovalec mora doseči neke sinergije vsebin, predvsem pa je treba pri vsebinah, odločitvah v prostoru doseči širok družbeni konsenz. To so skupne odločitve, to so akti lokalnih skupnosti. V primeru občine Ankaran moram reči, da gre za neki unikum tako iz zavesti občine o tem, kako pomembno je v teh predhodnih fazah že pred samim začetkom izdelave akta postaviti neko vizijo, neki koncept razvoja. In občina Ankaran je dosegla ta družbeni konsenz že prej," poudarja prostorska načrtovalka Maja Šinigoj iz podjetja LOCUS.

Koper hrepeni po senci in zelenih površinah
Mestna občina Koper je bila v zadnjem desetletju podvržena izrazitemu investitorskemu urbanizmu, ki je omogočil gradnjo celo v nekdanjem zavarovanem zelenem pasu. Za Koper pravijo, da je mesto brez sence. Mesto je prepleteno s 43 turbokrožišči s slabo povezavo z morsko krajino. Pa vendar se le kažejo premiki na bolje. Novi muzejski trg, ozelenjeni pas med Semedelo in Žusterno z novo plažo in novi mestni park so zadnje pridobitve, ki bistveno prispevajo h kakovosti bivanja.

Vključevanje prebivalcev v odločitve o urejanju javnega prostora je ključno za uspešen prostorski dialog. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič
Vključevanje prebivalcev v odločitve o urejanju javnega prostora je ključno za uspešen prostorski dialog. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič

"Menim pa, da bi bilo dobro v prihodnje na podlagi podrobnejših načrtov in preveritev konkretno preveriti določene ulice, narediti določene povezave, verjetno tudi v sodelovanju s tamkajšnjimi prebivalci, kaj bi se dalo dejansko narediti, da bi dosegli recimo večje senčenje, kar je eden od ciljev občine," meni prostorska načrtovalka Karla Jankovič iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda.

Izola – ali bo referendum rešil prostorske težave?
Izolani so včeraj stopili na referendum. Del lokalne skupnosti je s trenutnimi predlaganimi prostorskimi rešitvami nezadovoljen. Menijo, da v sprejemanje podrobnih prostorskih načrtov niso bili dovolj vključeni in da bo novi OPN predvidel preveč stanovanjskih gradenj. Vodja Urada za okolje in prostor občine Izola Marko Starman meni: "Prvi OPN ne sme in tudi ne more biti presenečenje, prvi OPN je posodobitev obstoječega z uskladitvami za celotno območje. Je pa res, da tako resno področje, kot je urejanje prostora, ne more biti konsenzualno v nobenem primeru."

Degradirana in opuščena nekdanja tovarniška območja nosijo neizkoriščen potencial revitalizacije. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič
Degradirana in opuščena nekdanja tovarniška območja nosijo neizkoriščen potencial revitalizacije. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič

Pritiski na prostor v Piranu največji
Problematike, s katerimi se občine srečujejo, tudi piranska, so enovite. Ena takšnih je gentrifikacija obale. Cene zemljišč in nepremičnin so lokalnemu prebivalstvu nedosegljive. Občina imajo pa izredno okrnjene mehanizme, poudarjajo, da pogrešajo strategijo države, ki bi omogočala reševanje celovitih družbenih problemov. Staranje prebivalstva, zastarel stanovanjski fond, umikanje vsebin in mladih družin iz mestnega jedra, oddajanje stanovanj turistom, pomanjkanje inšpekcije, kapitalski apetiti in kulturna dediščina, s katero se pogosto ne ve, kam z njo, vse to je tudi Piran.

Glede na dokaj močno urbanizacijo slovenskega Primorja in kratko obalno linijo je nujno potrebno območje urejati sonaravno in ga čim bolj nameniti javnemu dobremu. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič
Glede na dokaj močno urbanizacijo slovenskega Primorja in kratko obalno linijo je nujno potrebno območje urejati sonaravno in ga čim bolj nameniti javnemu dobremu. Foto: zajem zaslona/Nataša Mihelič

Več o usodi naših obmorskih središč si oglejte v oddaji Podoba podobe v videu pod novico. Avtorica oddaje Nataša Mihelič iz Uredništva oddaj o kulturi je intervjuvala sedemnajst ključnih akterjev, med njimi so župani, predstavniki lokalnih skupnosti, prostorski načrtovalci, arhitekti, krajinski arhitekti in drugi, ki so predstavili različne družbene in prostorske dileme obalnega prostora ter njegovega zaledja.

Prostorsko načrtovanje slovenske Istre