"Matjaž Krivic z radikalno preprostostjo in prepoznavno estetiko, ki ju neguje in razvija že več kot petindvajset let svoje kariere, nenehno raziskuje stičišča med sodobno in dokumentarno fotografijo," je v spremni besedi razstave Črte, ki jih rišemo uvodoma zapisala sodelavka Galerije Fotografija Vida Jocif. Razstava istoimenske serije fotografij v izvirnih velikostih znanega in večkrat nagrajenega dokumentarnega fotografa Matjaža Krivica je prva v novih prostorih Centra Rog, kamor se je galerija preselila iz Levstikovega trga. Galerija se je po dvajsetih letih vrnila na Poljanski nasip. Ob tej priložnosti je bila na voljo za nakup tudi posebna omejena izdaja manjših formatov fotografij.

Fotografije, navdihnjene iz neskončnih pojavnih oblik narave
"Mednarodno uveljavljeni in večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf se z motivi fotografij, ki jih predstavlja na razstavi Črte, ki jih rišemo pomika v polje abstrakcije, a ostaja zvest naravovarstveni in okoljski tematiki. Ob prepletu živopisnih barv, geometrično pravilnih likov in organskih vzorcev na prvi pogled pogosto – ali pa sploh – ni jasno, kaj gledamo. Šele ko se podobi približamo, prepoznamo brezmejnost neba, ostrino kamnine, simetrično urejenost delovišča, zaobljene krivine obale in raznovrstne sledi življenja," zapiše Jocif, ki v Krivičevih fotografijah v ospredje postavlja vprašanje perspektive. "Prav lahko ne bi opazovali rečne delte, pač pa razvejano ožilje, drevesno krošnjo ali šarenico očesa. Krivic zavzema pogled oddaljenega opazovalca, ki bi bil obenem lahko tudi gledalec s povečevalnim steklom, in nam daje na ogled svet, kot ga vidi on."

Krivic: "Z zadostne razdalje se lahko packe na tleh zdijo kot čudoviti vzorci."
Krivic z razstavo predstavlja novo serijo fotografij in nadaljuje svojo poslanstvo dokumentarnega fotografa, ki že več kot 25 let snema zgodbe ljudi in krajev. Ob razstavi Črte, ki jih rišemo je Krivic zapisal: "Z zadostne višine morda trenja delujejo kot harmonija, sovražniki kot prijatelji, na videz nepomembne preizkušnje vsakdanjega življenja pa dobijo več smisla. To je zgodba o perspektivi, o jadranju visoko nad tlemi in o spoznanju, da so neznatne sledi, ki jih puščamo za seboj, črte, ki jih rišemo, in črte, ki ustvarjajo večjo sliko."

Jocif v spremnem tekstu še zapiše, da Krivic "z aktualno razstavo odkriva prej nevidene poglede, ki pred gledalca postavljajo nove perspektive. Lepoto išče v prostranih ravnicah Bolivije in tamkajšnjih ekosistemih, ki jih drastično ogroža pridobivanje litija za t. i. zeleno energijo, ter v ledeniških razpokah enega izmed islandskih vulkanov, ki se neustavljivo večajo zaradi segrevanja ozračja kot posledice kopičenja toplogrednih plinov. Fotograf se zaveda kompleksnosti stanja sveta in ve, da preprostih rešitev ni, obenem pa svari pred apatijo in zaigrano nemočjo. Nagovarja nas k razmisleku o vlogi, ki jo igramo, in sledi, ki jo puščamo za seboj. Je to črta, ki razdvaja ali povezuje?"