V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premierno zaživela nova postavitev Shakespearjeve komedije Kakor vam drago. Režiser predstave MGL-ja je Juš Zidar, avtorska priredba pa je delo dramaturginje Eve Mahkovic. Kakor vam drago na oder prinaša sodobno ljubezensko pravljico, ki se dogaja v za Shakespearja značilnem prizorišču – gozdu.

"Zagovarjam stališče, da je Shakespeare izrazito ljudski, izrazito praktičen gledališki pisec: teksti po naročilu / nakradeni motivi / mešani žanri / mešane forme / mešanje verza in proze / mešanje biserov s smetmi / katedrala in hlev. Zato njegove besede, ki so cel univerzum tega, kar vse je človek, z največjim veseljem mešam z našimi in jih, kolikor dobro lahko, na novo kolažiram v interpretacijo, ki bo govorila času in za čas, ki ga živimo," je svoj umetniški kredo v gledališkem listu pojasnila Mahkovic.

Rozalinda v fokusu
Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor za Kakor vam drago na splošno velja, da govori o številnih nasprotjih, predvsem pa o mirni izpolnjenosti nasproti individualni nemirnosti. Osnovna zgodba sicer ostaja bolj ali manj enaka, le da izhaja iz subjektivnega pogleda glavne junakinje, kot nekakšen notranji monolog, pomešan s sanjami.

Kakor vam drago je tudi Shakespearjevo besedilo, ki vsebuje največ znamenitih izrekov, ki so skozi stoletja prerasli v splošno uporabne citate.

Gozd kot prostor fluidnosti
Režiser Zidar pravi, da pri izbiri komedije zanj ni glavna motivacija zabava, ampak da se je mogoče skozi komedijo tudi izpovedati. Pri tem je v navezi na Kakor vam drago izpostavil motiv izgnanstva, tudi v današnjem svetu, "kjer smo mi izgnali na neki način samega sebe", ter odrešitev ali osvoboditev v emancipiranem gozdu brez klasične hierarhije. "V gozdu, ki je žanrsko fluiden in ima vse postavke sodobnega, hiperkorektnega sveta (...), kjer se ljubezen pojavi v najrazličnejših oblikah in popolnoma prosto, neodvisno od spola, tipa seksualnosti in tako dalje," je dodal.

Kot je povedala Mahkovic, si je pri sami priredbi, za katero je črpala iz številnih Shakespearjevih iger, najprej zastavila vprašanje, kako igro postaviti dejansko v gozd, da to ne bo banalno oziroma da gozd ne bo samo prizorišče, ampak nekaj, kar bo v igralskih likih sprožil spremembo. In gozd v predstavi postane tudi neke vrste fantazija glavne junakinje Rozalinde.
Pri adaptaciji se je Mahkovic opirala tudi na žanr Shakespearjeve komedije z vsemi njenimi zakonitostmi, med katerimi je tudi srečen konec kot cilj.

Romantično razmerje za čas, ki ga živimo
V Kakor vam drago je izrazito izpostavljena Rozalindina ljubezenska zgodba na sodoben način, ki ne ustreza zahtevam industrije sreče današnjega dne, tako da gre za ljubezensko zgodbo, ki je polna negotovosti, napačnih interpretacij in zaključkov, ki to niso – ali, z izrazom mlajše generacije, situationship. "Se pravi nekaj, na kar se lahko v vsakdanjem življenju pogosto navežemo, tako da je v bistvu to neka zelo sodobna ljubezenska zgodba," je še dodala dramaturginja. V tem duhu je naslovila tudi svoj esej v gledališkem listu: Rojena za brezpogojno ljubezen, prisiljena se žvalit v klubih.

Rozalindo, ki skozi sanje zasluti, da je eros veliko bolj zapleten, barvit in večplasten kot njena malomeščanska predstava o njem, igra Lena Hribar Škrlec. V uro in 40 minut dolgi predstavi Rozalinda nikoli ne zapusti odra. Kot je poudarila, ji je bila v igralski izziv dvojnost; izrazita intelektualna didaskalija, ki je tudi zelo sodobno opisana in govorjena na odru, ki sčasoma preraste v Shakespearjeve verze, sama pa je morala najti ravnotežje med obema. Poleg tega je za velik del njenega besedila značilno, da gre za nagovor občinstva, ki dobi vlogo Rozalindinega zaveznika.

Poleg Lene Hribar Škrlec v predstavi igrajo še Primož Pirnat, Ajda Smrekar, Jana Zupančič, Filip Samobor, Matevž Sluga, Filip Štepec, Jaka Lah, Tina Potočnik Vrhovnik in Joseph Nzobandora - Jose.

Scenografijo, pod katero se podpisuje Branko Hojnik, dopolnjujeta avtorska glasba in kostumografija. Pod prvo se podpisuje Laren Polič Zdravič, pod drugo Jelena Prokovič.