Miro Haček. Foto: BoBo
Miro Haček. Foto: BoBo

Če bo listo Gibanja Svoboda vodila Urška Klakočar Zupančič, bo to dalo listi dodaten zagon, saj je predsednica državnega zbora po anketah javnega mnenja najbolj priljubljena političarka, pravi Miro Haček. "Doslej je veljalo, da so evropske volitve priložnost, da bodisi nagradiš nekega politika bodisi se ga znebiš. Ker premier Robert Golob in gospa Klakočar Zupančič nista ravno na isti politični liniji in je med njima že bilo nekaj političnih konfliktov in nesoglasij, bi to bil eden od načinov, da se Golob na neki način znebi svoje najožje notranjepolitične konkurentke."

Po njegovem bo presenečenje, če Svoboda dobi tri mandate, bolj realno je pričakovati dva. Glede Levice in Luke Mesca na zadnjem mestu liste Haček spomni, da so bili na prejšnjih evropskih volitvah vsi evropski poslanci izvoljeni s preferenčnimi glasovi. "Res pa je, da bo Levica imela več konkurence. Pojavljajo se nove politične sile, recimo stranka Violete Tomič, morda še Pirati. Levica bo zato verjetno imela težko delo, da dobi vsaj en mandat."

Brglez, Prednik, Beočanin?

Socialni demokrati z listo očitno čakajo na razplet kongresa. "Stranka je pred odločitvijo, ali bo nadaljevala po dozdajšnji poti ali se bo vendarle odločila za temeljito notranjo prenovo." Kot pojasnjuje Haček, nekaj zadnjih predsednikov ni izšlo iz politične socializacije znotraj stranke. "Igor Lukšič je edini, ki je nekako otrok SD-ja in je postal predsednik, vsi drugi so prišli od zunaj."

SD ima zdaj tri kandidate za predsednika stranke, ki so si med seboj precej različni. "Eden je spet prišel od zunaj, in vprašanje je, koliko je v resnici s srcem pri socialni demokraciji. Druga dva sta zrasla s stranko in imata s tega vidika priložnost, da jo vendarle notranje prečistita." O zahtevi premierja Goloba, da mora novi predsednik stranke postati minister, Haček pravi, da v koalicijski pogodbi ni zapisano, da morajo koalicijski partnerji predsednika imenovati tudi za ministra, zato mora stranka po njegovem imeti v ospredju svoj interes po notranji prenovi.

Ljudmila Novak ima kljub devetemu mestu realne možnosti

Nova Slovenija pošilja v boj vodilna imena stranke. Na prvem mestu liste je predsednik Matej Tonin. Po besedah Hačka bo vsak izid, po katerem Tonin ne bo šel v Bruselj, poraz in konec njegove politične kariere predsednika stranke. "Česa takega najbrž ne more preživeti predsednik nobene stranke, in tukaj bodo odločilni preferenčni glasovi. Prvo mesto na listi nikakor ne zagotavlja samodejne uvrstitve v Evropski parlament. Tonin bo predvsem moral zbrati dovolj preferenčnih glasov, sicer ga bo premagal nekdo drug z liste, lahko tudi devetouvrščena Ljudmila Novak."

Lista SDS precej dolgočasna

"Na listo so dali pričakovana imena, nekaj težkokategornikov, pokrili so tudi vse te različne struje znotraj stranke z izjemo najbolj sredinske." Po njegovem lahko največja opozicijska stranka realno pričakuje ponovitev volilnega izida s prejšnjih volitev v Evropski parlament. "Trije mandati niso nerealni za SDS, kaj več ali kaj manj bi bilo presenečenje."

O sredinski struji SDS-a, v kateri sta Anže Logar in Eva Irgl, Haček meni, da mora premagati izziv zelo dolgega časovnega obdobja do prihodnjih parlamentarnih volitev. "Izziv je ne iti v politično pozabo, torej ostati v medijih, v novicah, in mislim, da jima to bolj ali manj uspeva. Logar je še vedno na drugem mestu po priljubljenosti."

Neparlamentarne stranke lahko presenetijo

Stranka Not z Violeto Tomič, Vladimir Prebilič kot nosilec liste stranke Vesna, Zoran Stevanovič z Resnico, SLS, DeSUS in Uroš Lipušček, Pavel Rupar in tudi Pirati. "Imamo pet parlamentarnih strank in nobena od njih ni zelo priljubljena. Vse imajo relativno visok faktor odbojnosti in v takšnih pogojih bodo iskale priložnosti zunajparlamentarne stranke, morda tudi nove liste in stranke, kot je lista Violete Tomič. Mislim, da imajo realno možnost. Imajo možnost dobiti enega evropskega poslanca."

Glasovanje proti mogoče tudi na evropskih volitvah

"Po eni strani bo to lahko glasovanje proti politični eliti na splošno, pa tudi glasovanje proti trenutni relativno neopravilni, neučinkoviti vladi oziroma vladni koaliciji. Po drugi strani pa bo to lahko tudi glasovanje proti SDS-u in njihovi včasih precej skrajni politiki." Po napovedih Mira Hačka bo volilna udeležba večja, če bo predvolilna kampanja notranjepolitična, in manjša, če bodo v ospredju značilne evropske teme, kot so recimo zeleni prehod, zunanjepolitični odnosi Evropske unije, morda tudi varnostna politika.

Pogovor v celoti lahko poslušate v oddaji Ob osmih.

Miro Haček: Na volitvah bodo ključni preferenčni glasovi