Jutri bo deževalo ves dan, ohladitve ni na vidiku

Po sončnih in toplih dneh prihaja pooblačitev. Včeraj je zapihal južni oziroma jugozahodni veter, od zahoda pa se je začelo oblačiti. “Zjutraj bo oblačno, tudi vetrovno. Pihal bo južni oziroma jugozahodni veter, ki se bo čez dan samo še krepil. Morje bo malce bolj vzvalovano,” nam je povedala dežurna meteorologinja na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) Eva Bezek. Obetajo se tudi padavine.

PRIMORSKA > Oblačnost se bo s severozahoda države, Julijskih Alp, Bovca, do večera razširila na druge dele države. V petek bo deževalo ves dan, napoveduje meteorologinja Eva Bezek. “Največ padavin bo v Posočju.” Bo pa meja sneženja še vedno visoka, nad 1500 metri. Padavine bodo sicer ponehale v noči na soboto.

Konec tedna še oblačno

In kakšen konec tedna nas čaka na Primorskem? “V soboto in nedeljo bo padla še kakšna kapljica dežja, večinoma bo oblačno, še vedno bo kar toplo za ta čas,” je izpostavila Eva Bezek. Temperature se bodo čez dan dvignile do 15 stopinj Celzija. Zelo toplo bo petkovo jutro, ko bo zaradi vetra temperatura do 10 stopinj Celzija. Ker pa bo deževalo, se čez dan vendarle ne bo izrazito segrelo, izmerili bomo do 14 stopinj Celzija, napoveduje Eva Bezek.

Boji Zora in Zarja

Mineva deset let, odkar so v slovenskem morju splovili dve mareografski boji. Poimenovali so ju Zora in Zarja. Zora se nahaja v bližini Debelega rtiča, Zarja pa v Tržaškem zalivu, v višini Pirana. Boji samodejno pošiljata podatke o temperaturi morja in smeri ter hitrosti morskih tokov v različnih globinah, posredujeta pa tudi podatke o višini in smeri valovanja ter o periodi valovanja. Morje ima sicer v teh dneh 11 stopinj Celzija.

Konec tedna bodo temperature zjutraj med 5 in 10 stopinj Celzija, čez dan pa do 15 stopinj Celzija. Prihodnji teden se obeta suho, toplo vreme za ta čas, ohladitve pa ni na vidiku, o obetih pravi Eva Bezek.

Po januarju izstopa tudi februar

Vse kaže, da po nadpovprečno toplem januarju tudi februarja ne bo kaj dosti drugače, še več - izjemno toplo je, temperaturni odklon od povprečja pa je še višji kot januarja!

V soboto in nedeljo bo padla še kakšna kapljica dežja. Večinoma bo oblačno, še vedno pa bo toplo za ta čas.

Že od začetka februarja so temperature zraka nadpovprečne v večjem delu države, je izpostavila Arsova meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik. Jutranje temperature so blizu ledišča, podnevi pa lahko izmerimo večinoma med 10 in 15 stopinjami Celzija. Ko pa je kakšna noč bolj oblačna, so že jutranje temperature visoke, je februarsko vremensko dogajanje opisala Veronika Hladnik Zakotnik.

Štiri stopinje nad povprečjem

Do zdaj je vključno z zadnjimi desetimi januarskimi dnevi v večjem delu države povprečna temperatura za približno štiri stopinje višja, kot bi bila običajno. Ta odklon pa bi se lahko še povečal, glede na to, da kakšne večje ohladitve ni na vidiku.

V zvezi s količino padavin je zaenkrat videti, da je bilo februarja doslej bolj suho kot običajno, a so pred nami znova padavine. “Tako da bomo verjetno potem vseeno nekje blizu povprečja, če ne celo nad povprečjem,” o stanju glede padavin v najkrajšem mesecu v letu razmišlja Hladnik Zakotnik.

Čeprav po nižinah ni snega, pa je v visokogorju višina snežne odeje taka, kot je v tem času običajno, zato tam ne moremo reči, da je “slaba zima, je čisto v povprečju,” je dodala meteorologinja.

Toplejše je tudi morje

Nadpovprečne pa niso le temperature zraka, pač pa tudi morja. Na boji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranskem zalivu se temperatura od začetka meseca skoraj ves čas giblje med 11 in 12 stopinjami Celzija, kar je približno dve stopinji več od povprečja za to obdobje. To pa vpliva tudi na življenje v morju.

Odkar so pred 22 leti začeli meriti temperaturo tri metre globoko sredi zaliva, so v tem letnem času zabeležili povprečno temperaturo 9,6 stopinje Celzija. Segrevanje morja na življenje v njem vpliva na različne načine. Raziskovalec biodiverzitete na Morski biološki postaji v Piranu Lovrenc Lipej je pojasnil, da prihajajo v severni Jadran, tudi v slovensko morje, ribe in drugi organizmi, značilni za južne dele Sredozemlja. K nam pa prihajajo tudi tujerodne vrste, denimo ribe, ki so prišle skozi Sueški prekop iz Rdečega morja ali skozi Gibraltarsko ožino iz zahodnega Atlantika. Segrevanje morja vpliva tudi na bledenje koral. Zaradi vse pogostejšega vdiranja morske vode v lagune (pri nas sta to Škocjanski zatok in Stjuža v Strunjanu) pa so ogrožene tiste živali, ki so se posebej prilagodile na lagunsko življenje, za katerega so značilna velika nihanja v temperaturi in slanosti vode.

---