"Iz letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske izhaja, da je naredila viden napredek, ki ni dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah," je dejal Pahor in dodal, da je "narejen napredek, ki pa ni dovolj velik, da bi Slovenska vojska učinkovito delovala v najzahtevnejših razmerah. Zaostanek je bil tolikšen, da ga ni bilo mogoče odpraviti v enem koraku, vendar se za to pospešeno prizadeva. Viden je napredek, ki vzbuja optimizem," je med drugim dejal Pahor, ki tokrat ni podal ocene kot v preteklosti. Lani je pripravljenost vojske za delo v miru ocenil z oceno dobro, za delovanje v vojni pa z oceno nezadostno.

Dodal je, da se sredstva za vojsko povečujejo, izboljšuje se struktura izdatkov, tako da se več sredstev namenja za redno operativno delovanje in naložbe.

"Za dosego visoke stopnje pripravljenosti v vseh razmerah bo treba v naslednjih letih vložiti dodatna sredstva, dodatne napore pri izboljšanju organizacije in strukture, infrastrukture, opremljenosti in zagotovitve vseh potrebnih materialnih sredstev," je ocenil.

Slovenija je varna država

Pahor je tudi poudaril, da "Slovenija trenutno ni neposredno vojaško ogrožena, posredno pa so se zaradi vojne v Ukrajini politične in varnostne razmere resno zaostrile. "Resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu je treba jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe," je poudaril.

Slovenija se na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in sankcijami zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in Nata, kot sestavni del zahodnega sveta. "Že od začetka agresije poudarjam, da si moramo prizadevati za čimprejšnjo ustavitev ognja in nadaljevanje reševanja spornih vprašanj po mirni poti," je dejal.

SV pripravljen za izvajanje nalog

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš je pojasnil, da je Slovenska vojska v letu 2021 zagotavljala ustrezno raven večine izdelanih načrtov uporabe, kar je omogočalo, da enote dosežejo zahtevano pripravljenost glede na čas, ki enotam in poveljstvu vojske ob pravočasnem obveščanju o predvideni vojaški grožnji državi ali zaveznikom omogoča pravočasen prehod v krizno ali vojno organiziranost, popolnitev s kadrom, oborožitvijo in opremo ter izvedbo predvidenega usposabljanja za izvajanje načrtovanih nalog.

Vojska je lani po njegovih besedah zagotavljala tudi ustrezno raven neprekinjenega delovanja služb in določenih bojnih in podpornih sistemov, v visoki stopnji 24-urne pripravljenosti je bilo v okviru odzivnih in stalnih sil povprečno devet odstotkov pripadnikov operativnih sil. Prav tako so bila v visoki stopnji pripravljenosti poveljstva, enote in posamezniki v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva.

Slovenska vojska je ob tem zagotavljala pripravljenost zmogljivosti za izvajanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja, pri tem je bilo v okviru priprav na delovanje v mirovnih operacijah, misijah in nalogah pri sodelovanju s policijo v ustrezni stopnji pripravljenosti 15 odstotkov pripadnikov operativnih sil SV.

Slovenija je v letu 2021 zagotovila tudi pripravljenost operativnih sil, namenjenih za hitro odzivanje v primeru naravnih in drugih nesreč. Ob tem je Glavaš danes ocenil, da je bil SV v lanskem letu pripravljen za izvajanje nalog na podlagi letnih načrtov dela. Kljub temu pa še ostajajo pomanjkljivosti oz. neskladja, ki so vplivala na oceno pripravljenosti SV.

Pomanjkanje kadra in izpad finančnih sredstev

Pri tem je opozoril na neustrezno popolnitev mirnodobne sestave SV zaradi pomanjkanja kadra in delno pomanjkljivo popolnitev z oborožitvijo in opremo ter strelivom zaradi izpada finančnih sredstev. Zaradi epidemičnih ukrepov in neprekinjenega izvajanja nalog v podporo policiji pa je bil izveden le del potrebnih urjenj in vaj enot mirnodobne sestave SV.

Poudaril je še, da je bilo v letu 2021 sprejetih več pomembnih odločitev, ki bodo v prihodnje pozitivno vplivali na pripravljenost in na celotno delovanje Slovenske vojske. Med drugim je začel veljati zakon o investicijah v SV, DZ je sprejel dopolnitev zakona o obrambi in zakona o službi v SV, ki bosta omogočila nadaljnje kadrovsko popolnjevanje. Slovenija je lani sprejela tudi splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja SV do leta 2035 in izdelala predlog vojaške strategije, pristopila pa je tudi k spremenjenemu sistemu pridobivanja kadrov ter nadgradnji sistema vojaškega izobraževanja.

Navedene spremembe bodo po Glavaševih besedah v prihodnjih letih dvignile pripravljenost SV na raven, ki bo političnim odločevalcem zagotavljala ustrezne možnosti za uporabo vojaškega instrumenta moči za zagotavljanje naših nacionalnih interesov.

Nujnost vseh teh ukrepov v zadnjih dneh se po njegovih besedah kaže v mednarodnem okolju, ki postaja vse bolj nepredvidljivo in hitro spremenljivo, kar lahko v relativno kratkem času vpliva na našo varnost ali varnost naših zaveznic. Vojna v Ukrajini je namreč po njegovih besedah v temeljih spremenila našo geostrateško realnost in je lahko potencialna pot v varnostno krizo. Kot načelnik generalštaba je zato odgovoren, da bo tudi v takšnem primeru Slovenska vojska s svojo strukturo, pripravljenostjo, sodobno opremo in vzdržljivostjo zagotovila varnost in suverenost države.

Manjka tisoč vojakov

Po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina so bili infrastruktura, tehnika in kadri med najbolj perečimi težavami pri razvoju SV. Zato so že na začetku mandata začeli proces posodobitve in dodatno popolnjevanje SV. Še vedno pa glede na načrtovalne dokumente manjka tisoč vojakov.

Spomnil je tudi, da je Slovenija tudi že podpisala pogodbo za nakup transportnega letala, gremo v postopek nabav dveh helikopterjev, v Sloveniji so že t. i. oshkoshi, tik pred podpisom je tudi pogodba za nakup oklepnih vozil 8 x 8. Zaradi aktualnega dogajanja v Ukrajini pa bo Slovenija okrepila tudi tehniko protizračne in protioklepne obrambe.