REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Golob Dudo prosil za novo ponudbo osemkolesnikov s »papirnatimi oklepi«, ker njihovih skritih napak ne pozna

Golob Dudo prosil za novo ponudbo osemkolesnikov s »papirnatimi oklepi«, ker njihovih skritih napak ne poznaŠarec in Golob na Janševi poti... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Premier Robert Golob se je ob robu zasedanja voditeljev Nata v Vilni sešel s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, s katerim sta govorila tudi o poljskih oklepnikih rosomak.

Po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu Insajderja.com pa so tokrat absolutni favoriti Američani oziroma njihovo podjetje GDELS.

Premier Robert Golob je v izjavi ob koncu dvodnevnega vrha Nata poudaril, da je v pogovoru s predsednikom Poljske izpostavil tudi to, da je Slovenija trenutno v fazi odločanja o tem, s katero od zavezniških držav bi šla v posel nakupa oklepnikov.

»Poljske oblasti smo znova pozvali, da bi njihov ponudnik dal čim boljšo oziroma čim bolj konkurenčno ponudbo. Navsezadnje so se oklepniki rosomak, s katerimi je opremljena poljska vojska, v preteklih operacijah izkazali kot eni najzanesljivejših oklepnikov. Zato so zanimivi tudi za Slovensko vojsko,« je dejal premier Golob.

Tako kot že po torkovem pogovoru s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem, s katerim je prav tako govoril o slovenskih načrtih za nakup oklepnikov, je poudaril, da se vlada o tem pogovarja zgolj z vladami drugih držav, in ne neposredno s proizvajalci ali posredniki.

Predsednik slovenske vlade je torej v pogovorih s poljskim predsednikom izrazil zanimanje za poljske oklepnike rosomake in prosil za konkurenčno ponudbo.

Ampak to kaže na problem.

To namreč dokazuje, da Robert Golob, njihove slabosti - in to ni cena, ampak oklep - sploh ne pozna!

Slovenija sicer oklepnike kupuje, potem ko je odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer v okviru združenja OCCAR.

Po informacijah z ministrstva za obrambo so poleg poljske in finske ponudbe na mizi še ponudbe Romunije, Turčije in ZDA.

Po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu Insajderja.com pa so tokrat absolutni favoriti Američani oziroma njihovo podjetje GDELS.

Patria, slovenska vojska
Mowagova Piranha 5 in Patria. Vir: Posnetek zaslona

Pogovor s poljskim predsednikom je zato poslužil bolj kot figov list, da bo ob že izbranih ameriških favoritih ob razkritju končne izbire v javnosti videti, kakor da je Golobova vlada resnično izbirala in tehtala različne možnosti.

Razpisu se je slovenska vlada tudi tokrat - izognila. Robert Golob trdi, da se pogajajo brez posrednikov, po sistemu vlada-vladi, kar je sicer res, a res je tudi, da se stotine miljonov vredno tuje orožje znova kupuje brez javnega razpisa.

Res pa je tudi, da so poljski »rosomaki« v resnici le malce drugačne Patrie, ki pa imajo tudi določene slabosti, zato v resnici niso prava izbira za Slovensko vojsko. Te Patrie pa so v resnici po vseh parametrih, razen po ceni, še veliko slabša izbira od nemških boxerjev.

Poznavalci tako Patrijam kot rosomakom namreč očitajo, da imajo preslabotno oklepno zaščito.

Pogovor s poljskim predsednikom je zato poslužil bolj kot figov list, da bo ob že izbranih ameriških favoritih ob razkritju končne izbire v javnosti videti, kakor da je vlada resnično izbirala in tehtala različne možnosti.

Strah, da bo Slovenija kupila prav poljske rosomake je vladal že pred leti, ko je bila obrambna ministrica še Andreja Katič.

Ena težava pa je ostala enaka do danes.

Ob vseh naštetih težavah države (pomanjkanje denarja za plače, deficit v proračunu, inflacija, razpadajoče zdravstvo, pomanjkanje vojakov) se namreč osemkolesniki znova kupujejo natanko tako, kot so se že razvpite Patrie. Netransparentno, s prirejenim razpisom, kjer je »favorit« prav tako že vnaprej znan.

Pred leti je bil ta favorit finska Patria, nato so bili v igri rosomaki, na koncu pa so sedaj glavno vlogo prevzeli Američani.  

Leta 2018 je vlada načrtovala, da bo za okoli 200 milijonov evrov (dejansko bo končna vsota najmanj dvakrat višja) kupila do 56 osemkolesnikov, ki bi jih Slovenska vojska lahko začela uporabljati leta 2019. To se seveda ni zgodilo.

Rosomak
Poljski Rosomak. Vir: Telegram, poljsko MO, posnetek zaslona

Vendar pa je med vodstvom MORS in SV tedaj prišlo do spora. Dokument generalštaba SV o nakupu osemkolesnikov in projektna dokumentacija MORS-a sta se namreč razlikovala, Ministrstvo za obrambo (MORS) pa ni upoštevalo usmeritev vojske.

Preslabi oklepi so enkrat bili že usodni za rosomake

V vrhu vojske so namreč prepričani, da oprema, ki bi jo država kupila po leta 2018 sprejetem osnutku zasnove investicijske dokumentacije (DIIP), »ne zagotavlja zadostne zaščite pripadnikom SV na bojišču«, zato predlagajo boljšo oborožitev, ki bi poleg topov in mitraljezov vsebovala še »protioklepno raketno zaščito«. Temu pa so nasprotovali nekateri drugi člani Strateškega sveta.

Vendar pa se je istočasno v ozadju dogajala še ena zgodba, na katero pa mediji pod neposrednim ali posrednim nadzorom države niso opozarjali. Vlada namreč namerava zaradi »cenovno ugodnih« ponudb s Hrvaške in Poljske, za katerimi stoji finska Patria, kupiti osemkolesnike s šibkimi oklepi, ki jih druge vojske danes ne kupujejo več, o čemer sem podpisani pred tem že poročal.

Oklepi vozil so pomembnejši celo od raket oziroma od raketne protioklepne zaščite.

In tako se je javna razprava vrtela le okoli tega, ali naj bodo novi slovenski osemkolesniki »aktivno« zaščiteni še z raketami »spike« ali ne, pozabljalo pa se na veliko pomembnejše vprašanje – ali ne bodo življenja slovenskih vojakov še bolj ogrožena zato, ker bodo imeli osemkolesniki zastarelo »pasivno« zaščito, ki vojake varuje v vsakem trenutku – to pa je oklep vozil.

Rakete namreč osemkolesnike (in vojake) posredno varujejo le tako, da lahko posadka vozila z njimi strelja in morda onesposobi vire ogrožanja na večjih razdaljah (npr. tanke, tudi na razdalji do 4000 metrov), medtem ko oklepi varujejo vojake v vsakem trenutku pred streli, raketami in eksplozijami min, na katere z raketami seveda ni mogoče »streljati«, ker včasih brez opozorila eksplodirajo pod vozilom.

Zato so oklepi dejansko pomembnejši celo od raket oziroma od raketne protioklepne zaščite. Odbito je, da se država ukvarja z »raketno protioklepno zaščito«, ne pa z oklepi, ki so prva in prava »oklepna« zaščita življenj slovenskih vojakov. Pri tem je uporaba improviziranih eksplozivnih naprav (IED) v svetu in na konfliktnih območjih (kamor se pošiljajo tudi mirovne sile) v velikem porastu.

Na ministrstvu za obrambo so se po navedbi naših virov k izbiri Patrij nagibali tudi zato, ker bi lahko Slovenija ta vozila menda cenovno »ugodno« in hitro dobila tudi s Hrvaške ali Poljske: poljsko podjetje Rosomak SA na podlagi licence izdeluje Patrie pod imenom »scorpion«, Slovenija pa bi osemkolesnike lahko dobila tudi od hrvaškega podjetja Đuro Đaković, Specijalna vozila d.d., ki jih izdeluje za hrvaško vojsko, saj je s finsko Patrio sklenilo pogodbo o proizvodnji in dobavi bojnih oklepnih vozil Patria AMV 8×8, vredno 26 milijonov evrov.

Patria SV. Vir: MORS, posnetek zaslona

V zvezi s tem so strokovnjaki Ministrstva za obrambo - menda pod krinko »bilateralnega sodelovanja« - tedaj že obiskali podjetja, ki izdelujejo Patrie na Hrvaškem in Poljskem.

Da so bili rosomaki privilegirani je bilo razvidno tudi iz načina izbire osemkolesnikov.

Vse to pa je, po informacijah, ki smo jih pridobili iz SV in MORS, tedaj potekalo po navodilih obrambne ministrice Andreje Katič ter Željka Kralja, tedanjega direktorja direktorata za logistiko na MORS.

Po njihovih navodilih naj bi zaposleni na MORS in v SV »priredili« razpisno dokumentacijo za nabavo osemkolesnikov tako, da bi bila kar se da »ustrezna« za nakup »že vnaprej izbranih« finskih Patrij.

To so razkrili tudi odgovori Ministrstva za obrambo na naša vprašanja.

Terenski ogled le v proizvodnih obratih Patrie

Da so bili rosomaki privilegirani je bilo razvidno tudi iz načina izbire osemkolesnikov.

Iz odgovorov MORS je namreč razvidno, da so se delegacije Slovenske vojske in ministrstva za obrambo na »terenskem ogledu proizvodnje« vozil mudile zgolj na Hrvaškem in Poljskem, kjer se izdelujejo Patrie, medtem ko so podatke drugih proizvajalcev vozil in opreme pridobili zgolj s srečanji s predstavniki teh podjetij v Sloveniji ali pa kar po e-mailu.

Na terenu so obiskali zgolj proizvajalca dodatne opreme Ruag. Tudi s tem je bila Patria očitno že pred razpisom postavljena v boljši položaj, saj je lahko bolje in konkretno predstavila svoje izdelke ter imela več časa, da prepričuje predstavnike MORS in SV glede domnevnih prednosti svojega izdelka.

Slovenska Patria je imela težave ob srečanju s cesto...
Slovenska Patria je imela težave ob srečanju s cesto... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Strokovnjaki v Slovenski vojski pa so opozarjali, da so bili standardi oklepne zaščite vozil v predvidenem osnutku razpisa prenizki in slabi, to pa bi lahko ogrozilo življenja slovenskih vojakov na nevarnih misijah v tujini.

Standardi so bili namerno postavljeni »nizko« ne le zaradi cene, pač pa predvsem zato, ker so imeli v vladi že vnaprej izbrane favorite, finsko Patrio, ki se »ponaša« z omenjeno slabotno protioklepno zaščito svojih vozil 8x8.

V tedanjem razpisu zahtevana protioklepna zaščita naj bi bila torej namerno »znižana« na takšno raven, da bi Slovenija lahko znova kupila Patrie, ki se izdelujejo na Poljskem in Hrvaškem.

Zanimivo je, da so v Slovenski vojski in MORS-u tudi po javnih kritikah na račun slabotne oklepne zaščite vztrajali pri nizki zaščiti slovenskih vojakov in v načrtih razpisa tega pogoja še vedno niso spremenili.

Da se za ta vozila zanima tudi predsednik slovenske vlade pa kaže, da se slovenskih vlad kritike zaradi vztrajnega navijanja za rosomake niso dotaknile in da jim je varnost vojakov še vedno zadnja skrb.

To je presenetljivo, po svoje pa tudi razumljivo; to kaže na močan pritisk lobijev, ki vedo, da bi višji standardi zaščite njihova favorizirana vozila onemogočili pri predvidenem naročilu.

In zato jih v vrhu Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo še vedno niso spremenili.

Slovenija kupuje vozila, ki jih je čas zaradi preslabotnih oklepov povozil že pred desetletjem.

In za kakšno stopnjo zaščite gre? Zadeva je pravzaprav enostavna.

Za to zaščito obstaja NATO standard, ki se imenuje STANAG. Bil je na voljo tudi na prosto dostopni domeni NATO AEP-55 STANAG 4569 (ki so jo pozneje zakrili), sicer pa je to »Standardizacijski sporazum zveze NATO«, ki določa standarde za »ravni zaščite za osebje logističnih in lahko oklepljenih vozil«.

Arhivirana kopija je dostopna tukaj.

In prav takšno zaščito za svojo vojsko sedaj kupujejo vse resne in do lastnega »ljudstva« odgovorne države. Certifikate za to izdaja vojni institut NATO. Ta potrjuje, kakšno zaščito posamezna vozila nudijo.

Zaščita za vozila, ki so lahko uporabljena »izven« ozemlja članic NATO, pa bi danes po ocenah strokovnjakov, s katerimi smo se pogovarjali, morala biti višja od 4 (balistična) oziroma 4A ali 4B (protiminska) po STANAG standardu.

Da take zaščite rosomaki nimajo je priznal celo poljski veleposlanik v Sloveniji, ki je protestiral zoper naše preteklo kritično poročanje, hkrati pa je v pismu posredno priznal, da rosomaki nimajo pete stopnje zaščite.

»Na področju balistične zaščite razpolaga Rosomak (glede na specifikacije vozil, ki jih je naročila poljska vojska) z vozili od stopnje 2 do stopnje 4 po standardu NATO STANAG 4569. Z ozirom na nevarnost napadov z uporabo raketometa RPG 7 pa so vozila dodatno opremljena z lahkim sistemom kritja proti RPG, ki po svojih lastnostih prehiteva ostale rešitve tega tipa na tržišču,« je hvalil rosomake veleposlanik Paweł Czerwiński, in s tem dejansko potrdil naše kritike.

Da take zaščite rosomaki nimajo je priznal celo poljski veleposlanik v Sloveniji, ki je protestiral zoper naše preteklo kritično poročanje, hkrati pa je v pismu posredno priznal, da rosomaki nimajo pete stopnje zaščite.

V praksi to pomeni, da bi takšno vozilo moralo uspešno prestati napad z mino, težko 10 ali več kilogramov. Taka zaščita omogoča, da posadka varno preživi udarec prebojne krogle kalibra 14,5 milimetrov iz oddaljenosti 200 metrov, eksplozijo 155 milimetrske granate iz oddaljenosti 30 metrov ter eksplozijo 10 kilogramske mine pod središčem vozila ali pod enim od koles.

Vendar pa v nekaterih državah tudi to zaščito ocenjujejo kot nezadostno. Danska vojska, ki je nedavno kupila 309 vozil Piranha, je na primer izbrala zaščito STANAG 5.

Ta zaščita zagotavlja preživetje posadke tudi ob eksploziji 25 kilogramov eksploziva neposredno pod vozilom ali pa udare 25 milimetrskih AP topovskih krogel iz oddaljenosti 500 metrov. To je za ta vozila največja mogoča zaščita.

Za enako stopnjo zaščite se je nedavno odločila tudi romunska vojska. Le Slovenska vojska pa se je nagibala k slabotni zaščiti.

Ukrajinski Rosomak
Ukrajinski Rosomak. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

To pa bi posledično znova lahko ogrozilo življenja slovenskih vojakov, ki se že danes v tujini soočajo z resnimi nevarnostmi.

Vlada rosomakov zato verjetno ne bo kupila, je pa dovolj zaskrbljujoče že to, da je Golob prosil Dudo le za finančno bolj ugodno ponudbo, ob tem pa še nekritično hvalil oklepnike, ki so preslabotno oklepljeni.

Da je to res kaže odgovor Urada za varovanje tajnih podatkov, ki je takoj po objavi omenjenega nezaupnega dokumenta zveze NATO, ki dokazuje, da je Slovenija kupovala preslabotno zaščitene oklepnike, (neupravičeno) zahteval umik objavljenega dokumenta!

V razpisni dokumentaciji za zaščito novih 56 vozil 8X8 Slovenske vojske je bila predvidena protiminska zaščita 3a oziroma 3b, ne pa nujno potrebna zaščita pete stopnje.

Poljsko vozilo ROSOMAK, ki je očitno v najožjem izboru slovenskega Ministrstva za obrambo, pa ima v »domači« verziji zaščito STANAG 4 za sprednji del vozila in le STANAG 3 za ostali del vozila, kar pomeni, da ta oklep varuje samo pred navadnimi kroglami iz pušk.

Le »afganistanska« verzija istega vozila naj bi imela STANAG 4 oklepno zaščito celotnega vozila.

In sedaj se za ta, kritizirana vozila z resnimi napakami znova zanima - premier Robert Golob.

Vlada rosomakov verjetno res ne bo kupila, je pa dovolj zaskrbljujoče že to, da je Golob prosil Dudo le za finančno bolj ugodno ponudbo, ob tem pa še nekritično hvalil oklepnike, ki so preslabotno oklepljeni.

To pomeni, da predsednik vlade o zadevi, ki jo kupuje in o slabih oklepih rosomakov, ne ve veliko ali pa nič, kar pa znova kaže na to, da bodo na koncu oklepnike izbrali njegovi najožji sodelavci.

Posledice morda slabe izbire in netransparentnega nakupa brez razpisa pa bo nosila vsa vladna koalicija.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek