Po okužbi s koronavirusom izolacija ni več obvezna, a zdravniki priporočajo, da za čas trajanja prehladnih simptomov omejimo stike z drugimi ljudmi. Foto: EPA
Po okužbi s koronavirusom izolacija ni več obvezna, a zdravniki priporočajo, da za čas trajanja prehladnih simptomov omejimo stike z drugimi ljudmi. Foto: EPA

V Zdravstvenem domu Ljubljana nove primere okužb s koronavirusom večinoma zaznavajo pri aktivni populaciji, ki se na osebnega zdravnika obrne zaradi urejanja odsotnosti z dela. "Zbolevajo osebe, ki pridejo v stik z virusom, večinoma aktivna populacija, ki se več druži in ima zato več možnosti stikov z že okuženimi. Gre za klasične prehladne znake, ki spremljajo tudi okužbe z drugimi respiratornimi virusi."

Čeprav o številu novih okužb s koronavirusom ne poročamo več tako pogosto kot nekoč, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje še vedno dnevno spremljajo razširjenost virusa. V torek je bilo tako ob 150 PCR- in 250 HAG-testih potrjenih 45 okužb. Glede na te podatke je ocenjeno število aktivnih primerov v državi trenutno 609. A številka ne odraža realnega stanja. "Okužb s SARS-CoV-2 je zanesljivo več, saj je potek pri večini lahek in pregled oz. obisk zdravnika ni potreben, zato jih prijavni sistem spremljanja niti ne zazna," pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Kot nam pojasnijo v eni izmed redkih postaj za testiranje na koronavirus, ki še obratuje, je bilo testiranj v septembru nekaj več. Zelo velik delež testov je pozitiven, saj se za testiranje odločijo predvsem posamezniki, ki imajo očitne simptome. Pogosto jih na testiranje napotijo zdravniki, da se prepričajo, ali ima pacient koronavirus ali kakšno drugo respiratorno obolenje. V tem primeru je HAG-test subvencioniran, a je zanj vseeno treba doplačati 2,5 evra. Hitri antigenski test lahko opravimo tudi doma. Kljub nekaterim govoricam, da stari hitri testi slabo prepoznavajo okužbe z novimi podrazličicami koronavirusa, v postaji za testiranje HAG-testov v zadnjem času niso menjavali. Opozarjajo pa na pravilno skladiščenje testov v temnem in suhem prostoru.

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete še vedno vsak dan analizirajo PCR-teste in vzorce za druge respiratorne viruse. V septembru so opravili za 50 odstotkov več preiskav v primerjavi z avgustom, a so tak trend tudi pričakovali. "Virus SARS-CoV-2 povzroča okužbe tudi v poletnih mesecih, a ker se pogostost okužb dihal jeseni in pozimi poveča, temu sledi tudi povečanje testiranja. Ker več testiramo, potrdimo tudi več primerov okužb z virusom SARS-CoV-2. Tovrstna sezonska nihanja so običajna in smo jih poznali tudi pred pandemijo covida-19. (…) Večina zahtevkov za testiranje prihaja iz bolnišnic, nekaj manj pa iz ambulantnih pregledov in zdravstvenih domov," pojasnjuje Miša Korva z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Na vprašanje, ali so se PCR-testi od začetka epidemije zaradi novih različic virusa kaj spreminjali, odgovarja, da so molekularni testi narejeni na delih virusnega genoma, ki so ohranjeni in se med različicami bistveno ne razlikujejo.

Glede na analize odpadnih vod trenutno pri nas prevladuje podrazličica omikrona XBB, približna tretjina okužb pa se pripisuje različicam EG.5. "Za trenutno krožeče različice ne kaže, da bi povzročale težjo klinično sliko bolezni kot dosedanje različice omikron," so zapisali na NIJZ-ju.

Infektologinja Mateja Logar. Foto: BoBo
Infektologinja Mateja Logar. Foto: BoBo

"Skrbi nas povečano število ljudi, ki bodo potrebovali hospitalizacijo zaradi covida-19"

Nekoliko bolj zaskrbljeni so ob začetku sezone respiratornih obolenj na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V zadnjem mesecu je zaradi covida-19 hospitaliziranih precej več ljudi kot med poletjem. "Vsak teden jih je več kot teden pred tem," stanje opiše infektologinja Mateja Logar. "Vsekakor smo na začetku novega dogajanja, za katerega pa je za zdaj težko napovedati, kakšne številke bo doseglo." Tudi Logar meni, da gre sicer za tipično "jesensko dogajanje", a da je hkrati utemeljena tudi skrb, da bi v prihodnjih mesecih sledila preobremenjenost bolnišnic.

"V sezoni gripe imamo bolnišnice vedno težave s povečanim prilivom pacientov, predvsem starostnikov, ki potrebujejo kisik in se počasneje rehabilitirajo. Prenosljivost pri covidu-19 pa je precej večja. Verjetnost, da se bomo nalezli, je bistveno večja kot pri gripi. Kombinacija covida, respiratornega sincicijskega virusa in virusa gripe predstavlja precejšnje tveganje za prenapolnjenost bolnišničnih kapacitet," opozarja Logar. Kljub vsemu stanje ni tako resno kot v letih 2020 in 2021. "Virus je zdaj drugačen. Vseeno pa nas skrbi pričakovano povečano število ljudi, ki bodo potrebovali hospitalizacijo zaradi covida."

Okužba pri mlajših ljudeh brez pridruženih bolezni poteka blago, podobno prehladu, a tudi z vročino, ki za prehlad sicer ni značilna. Vseeno je potek bolezni zdaj blažji kot pri predhodnih različicah virusa. "Pri starejših od 65 let in ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi ali resnejšimi temeljnimi boleznimi variante omikrona še vedno lahko prizadenejo spodnja dihala in povzročijo pljučnico. Predvsem pa lahko privede do poslabšanja kroničnih bolezni." Logar posebej poudari starost obolelih, po 65. letu se poveča tveganje za težji potek, hospitalizacijo in smrt. "Z vsakim naslednjim desetletjem se tveganje bistveno poveča."

Cepljenje proti covidu priporočajo starejšim

Na voljo novi različici prilagojeno cepivo

Najboljša zaščita pred težjim potekom bolezni in hospitalizacijo je po besedah Logar še vedno cepljenje. "Cepivo manj kot pri primarni, vuhanski različici koronavirusa vpliva na to, ali bomo zboleli ali ne. Predvsem je pomembno, da preprečimo hud potek bolezni, zaplete, hospitalizacijo in navsezadnje smrt."

Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden zdravstvene domove na podlagi priporočila NIJZ-ja pozvalo, naj znova vzpostavijo cepilne centre za cepljenje proti covidu-19. Cepivo, prilagojeno različici omikron XBB.1.5, bo v cepilne centre dostavljeno v četrtek. V Slovenijo je namreč pred kratkim prispelo 58.560 odmerkov posodobljenega cepiva proti covidu-19, na zalogi pa je še približno 1.040.000 odmerkov preostalih cepiv proti covidu-19.

NIJZ cepljenje s posodobljenim cepivom proti covidu-19 priporoča oskrbovancem domov za starejše in socialnovarstvenih zavodov, starejšim od 65 let in posebej ranljivim kroničnim bolnikom. Mednje sodijo bolniki s presajenimi organi, bolniki z določenimi rakavimi obolenji, bolniki s hudimi boleznimi pljuč, bolniki z redkimi boleznimi, osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo, odrasli z Downovim sindromom ter odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo pete stopnje.

Med odmerki novega cepiva je 4800 odmerkov namenjenih otrokom od šestih mesecev do štirih let, prav toliko odmerkov je namenjenih tudi za otroke, stare od pet do 11 let. Pri tem je cepivo namenjeno posebej ranljivim otrokom s kroničnimi in drugimi boleznimi. Za starejše od 12 let, torej tudi za odrasle, je v Sloveniji na voljo 34.560 odmerkov posodobljenega cepiva, so za STA pojasnili na NIJZ-ju.

Možnost učinkovitega zdravljenja

Logar vsem, ki sodijo v katero od rizičnih skupin in zbolijo za covidom-19, priporoča, naj o tem obvestijo svojega zdravnika, saj je zdaj na voljo tudi zdravilo paxlovid, ki lahko občutno zmanjša verjetnost za težek potek bolezni. "Zdravljenje je učinkovito v prvih petih dneh od pojava bolezni, zato je pomembno, da se oboleli pravočasno testirajo in začnejo zdravljenje."

Logar ob tem dodaja, naj oboleli za koronavirusom za čas trajanja prehladnih simptomov ostanejo doma. "Tako lahko preprečimo marsikatero bolezen. Nikoli ne vemo, ali ima morda kdo od naših sodelavcev kakšno imunsko pomanjkljivost, ki je ne obeša na veliki zvon. Tudi če sami prebolevamo blago okužbo, je lahko za drugega precej bolj problematična."

Pogovor z Matejo Logar o cepljenju proti covidu